Država namerava NLB sicer dokapitalizirati sama, lahko pa bodo, če bodo to želeli, sodelovali tudi drugi lastniki, je povedal minister za finance Franc Križanič.

Po ministrovih besedah je torej mogoče, da pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, ki bo predvidoma v prvem četrtletju prihodnjega leta, ne bo sodeloval drugi največji lastnik NLB-ja - belgijski KBC. Ta sicer pri prejšnji dokapitalizaciji (spomladi 2008) ni sodeloval, glede tokratnega povečanja kapitala banke pa še ni rekel ne in naj bi se izjasnil do 11. januarja. "Če se niso odločili v strahu, kako bodo naprej prodali, potem naj pač še razmišljajo," je molk belgijske banke komentiral Križanič in poudaril, da ima Slovenija z Belgijo dobre odnose.

Čas za razglasitev pri Evropski komisiji
Sprva je bilo predvideno, da se bo prvi krog dokapitalizacije - gre za izdajo novih prednostnih delnic, vrednih do 250 milijonov evrov - začel 28. decembra in iztekel 11. januarja. V banki so nato zaradi dogovorov z obema glavnima delničarjema, torej državo in belgijskim KBC-jem, nastale spremembe v časovnici izvedbe dokapitalizacije. Država ima sicer v lasti 33,1 odstotka delnic, KBC pa 30,6 odstotka.

Časnika Dnevnik in Finance pišeta, da se je zapletlo zato, ker se ministrstvo za finance in beglijska banka KBC nista dogovorila o pogojih, pod katerimi bi bil v dokapitalizaciji pripravljen sodelovati tudi KBC.

Kaj se bo zgodilo zdaj? Stekel bo postopek razglasitve dokapitalizacije pri Evropski komisiji, je napovedal Križanič.

Za zagotavljanje kapitalske ustreznosti
Za dokapitalizacijo so se v NLB-ju odločili predvsem zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti v primeru kreditne rasti in ustreznega kapitala za absorpcijo morebitnih kreditnih izgub ob dolgotrajnejšem nadaljevanju gospodarske krize.

Predvidoma bodo lahko obstoječi delničarji v prvem krogu prodaje izkoristili prednostno pravico in vpisali ter vplačali vse nove delnice, tudi v obsegu, ki presega njihov siceršnji delež v kapitalu.

Če v prvem krogu ne bodo prodane vse delnice, bodo v drugem krogu ponujene javnosti, in sicer brez omejitev pri vpisu delnic za posameznika, vendar največ do višine razpoložljivih delnic v drugem krogu. Znova bodo lahko delnice vpisali tudi vsi obstoječi delničarji.

Izdaja prednostnih delnic
Šlo bo za izdajo prednostnih delnic, ki ne prinašajo glasovalnih pravic, zato se lastniška razmerja ne bodo spremenila. Delnice naj bi bile privlačne zaradi dividend, ki naj bi po navedbah Financ znašale devet evrov. Po navedbah Dnevnika želi država k dokapitalizaciji privabiti predvsem zato, da bi se izognili očitkom Evropske komisije o nedovoljeni državni pomoči. V zameno za sodelovanje pri dokapitalizaciji naj bi Belgijcem obljubljali večjo kooperativnost pri umiku iz lastništva NLB-ja.

Prospekt dokapitalizacije naj bi po pisanju Financ predvideval, da bi, če delničarji NLB-ja na skupščini ne bi izglasovali sklepa o izplačilu dividend, tudi prednostne delnice dobile glasovalno pravico, in sicer začasno, dokler se ne izplačajo dogovorjene dividende.

Problem KBC-ja napoved prodaje deleža
Če KBC prednostnih delnic ne bi vplačal, bi mu v določenem primeru grozilo zmanjšanje deleža glasovalnih pravic pod 30,6 odstotka. V vsakem primeru pa bi postal delež KBC-ja v NLB-ju za morebitne kupce precej manj cenovno privlačen, kot je, saj bi moral kupec objaviti prevzemno ponudbo za vse delnice NLB-ja, tudi prednostne, dobil pa bi manjšinski vpliv v NLB-ju, pišejo Finance. Hkrati dodajajo, da KBC na drugi strani zelo težko vplača prednostne delnice NLB-ja zaradi zaveze, ki jo je kot prejemnik državne pomoči pred kratkim dal Evropski komisiji, in sicer da bo delež v NLB-ju prodal.