K okrevanju gospodarske aktivnosti še naprej največ prispeva tuje povpraševanje, kar se odraža tudi na krepitvi investicij v opremo in stroje.
Znižanje bonitetne ocene za eno odstotno točko bi povečalo obrestno mero za eno odstotno točko. Navedeno pomeni dodatnih 30 milijonov evrov letno samo za financiranje višje obrestne mere. Učinki bi se v prihodnjih letih še kumulirali.
Strukturno ravnotežje se izrazito hitro izboljšuje. Pričakujem, da bomo leta 2013 našli to ravnotežje tudi v okviru maastrichtskih kriterijev, če seveda izpeljemo pokojninsko reformo ter najdemo ustrezno socialno partnerstvo - potem se ni za bati, da tega ne bi obvladovali in da bo Slovenija med tistimi državami, ki bo poganjala gospodarsko rast v Evropi.
Objavljeni podatki o rasti BDP-ja v prvem letošnjem četrtletju so razkrili, da ekonomska aktivnost v Sloveniji še naprej ostaja šibka, kar je v skladu s pričakovanji. V kratkem ni mogoče pričakovati izboljšanja. Izvoz sicer raste, a ne sledi v polni meri tokovom v glavnih trgovinskih partnericah. Vse skupaj ostaja šibko.
Kriza v gradbeništvu je rast slovenskega BDP-ja zmanjšala za skoraj odstotno točko in je globoko pod rastjo preostalih sektorjev, a kljub temu Slovenija dosega vedno boljšo gospodarsko rast, je na tiskovni konferenci o finančnem stanju države in zakonodaji v pripravi dejal minister za finance Franc Križanič.
2,1-odstotna gospodarska rast v prvem četrtletju
Dodal je, da je Slovenija zaradi ukrepov vedno bolj na varni strani, vlada pa bo k pospeševanju rasti pristopila še s serijo dodatnih ukrepov, ki jih bo finančno ministrstvo predstavilo v kratkem, med njimi bodo dodatne bančne garancije. S temi ukrepi bo Slovenija po Križaničevih besedah dosegla razvojni preobrat.
Pahor: Gospodarska rast je višja od pričakovane
Na gospodarsko rast se je odzval tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je pojasnil, da so v vladi pripravljali ukrepe tako, da bo gospodarska rast stabilna in trajna. "Nismo želeli hipnih učinkov, saj to vzbuja nezaupanje." Po njegovih besedah zdaj beležimo višjo gospodarsko rast od pričakovane in končno beležimo tudi pozitivno gospodarsko klimo.
"To me navdaja z upanjem, da se morda le bližamo koncu tunela in da ta luč ni le navdih za nadaljnja ravnanja, ampak pomeni preboj iz težkih časov," še pravi premier.
Ni nujno, da izvedemo transakcijo Grčiji
Križanič pa je še napovedal, da bo tretja tranša slovenskega posojila Grčiji odvisna od poročila trojke izvedencev (Evropske komisije, Centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada), ki ga bo konec junija obravnaval Evropski svet. Če bo poročilo negativno, Slovenija transakcije ne bo izvedla, je dejal.
V prvem četrtletju se je BDP glede na predhodno četrtletje povečal za 0,3 odstotka, na medletni ravni pa je bil za dva odstotka višji. Struktura gospodarske rasti kaže nadaljevanje lanskih trendov, ki so še nekoliko izrazitejši od pričakovanih, še navaja.
Izvoz je bil v prvem četrtletju za 10,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Poleg izvoza blaga se je po daljšem obdobju padanja vidno povečal tudi izvoz storitev. Rast domače potrošnje se ohranja na okoli dvoodstotni ravni in izhaja iz potrošnje gospodinjstev ter investicij v stroje in opremo, gradbene investicije pa se še naprej zmanjšujejo.
Rast domače potrošnje se ohranja na okoli dvoodstotni ravni in izhaja iz potrošnje gospodinjstev ter investicij v stroje in opremo, gradbene investicije pa se še naprej zmanjšujejo. Podatki o zaposlenosti kažejo, da je v sektorju države prišlo do umirjanja zaposlovanja.
V dejavnosti javne uprave je bilo v prvem četrtletju število zaposlenih nižje kot v enakem obdobju lani, upočasnila pa se je tudi rast zaposlovanja v večini ostalih dejavnosti javnih storitev, izpostavlja Umar, ki navaja, da kljub temu inflacija ostaja nižja kot v povprečju območja z evrom, kar je posledica dveh dejavnikov: proticikličnega zniževanja trošarin na tekoča goriva in učinka znižanja subvencioniranja cen šolske prehrane.
Pojasnil je tudi, da je država na stopnji saniranja posledic, ki sta jih povzročila ekstenzivni gospodarski cikel in zadolževanje v tujini pred krizo. Ukrepi so predvsem v smislu omejevanja državne porabe. Po njegovem mnenju se strukturno ravnotežje v splošnem izboljšuje, in če se bo izpeljala pokojninska reforma in sprejelo primerno socialno partnerstvo, bo Slovenija med tistimi državami, ki bodo poganjale evropsko gospodarsko rast.
Kaj bo, če bo ... pokojninska reforma padla
Na ministrstvu so še predstavili javnofinančno sliko v primeru neuveljavitve pokojninske reforme. V tem primeru bo država morala dodatno znižati odhodke za 300 milijonov evrov ali 0,81 odstotka BDP-ja. Pri tem so poudarili, da to ni enkraten znesek, temveč bo morala država to vsoto vsako leto privarčevati znova. V to oceno tudi niso vključeni negativni učinki znižanja bonitetne ocene države.
Če pokojninska reforma pade, bo v intervencijski zakon previdoma vključena tudi radikalna ustavitev zaposlovanja v javnem sektorju, vključujoč nenadomestitev odpuščenih ali upokojenih, je napovedal finančni minister. Dodal je še, da se proračun letos po vsej verjetnosti ne bo več zadolževal.
Nad davčno utajo z uvedbo davčnih blagajn
Generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Alenka Kovač Arh je napovedala mogočo uvedbo sistema davčnih blagajn. Na ministrstvu so namreč ugotovili, da vedno več gospodarskih subjektov briše račune iz blagajn, zato bi približno 50.000 gospodarskih subjektov moralo kupiti posebno davčno blagajno, ki bi bila medmrežno povezana s centralnim sistemom davčne uprave.
Ta poteza bi po mnenju ministrstva omejila obseg davčnih utaj, poleg tega pa tudi razbremenila davčno upravo, ki bi inšpekcijske preglede opravljala načeloma le, ko bi se v evidenci pokazala odstopanja. Po švedskih izračunih bi vsaka taka blagajna stala največ 450 evrov.
Poostren fiskalni nadzor z zakonom o računovodstvu
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je z osnutkom zakona o računovodstvu napovedala poostren in ojačan nadzor nad proračunskim načrtovanjem tako državne kot občin, razširjen pa bo tudi na posredne proračunske uporabnike. Sicer bo ohranjeno načelo 2-letnega proračunskega načrtovanja, bodo pa občine zavezane novim pravilom ravnanja s premoženjem in pravilom o zadolževanju. Ker bodo občine po novem morale v zaključni račun vključiti zbirno bilanco stanja, bo olajšan tudi nadzor, je pojasnila Vraničarjeva.
Med drugimi cilji tega zakona bo tudi izboljšanje fiskalne discipline z omejitvijo dolga države na 45 odstotkov BDP-ja, obseg poroštev, ki se dajejo v namen javnih sredstev, pa ne bo smel preseči 13 odstotkov BDP-ja.
Izjave guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, da bo Slovenija brez omejevanja javne porabe šla po poti Grčije in Irske, so v mednarodni skupnosti, predvsem pa na mednarodnih finančnih trgih močno odmevale, je dejal generalni direktor direktorata za zakladništvo Boštjan Plešec. Take izjave imajo velik učinek, zato bi bila po njegovem mnenju potrebna večja previdnost.
K okrevanju gospodarske aktivnosti še naprej največ prispeva tuje povpraševanje, kar se odraža tudi na krepitvi investicij v opremo in stroje.
Znižanje bonitetne ocene za eno odstotno točko bi povečalo obrestno mero za eno odstotno točko. Navedeno pomeni dodatnih 30 milijonov evrov letno samo za financiranje višje obrestne mere. Učinki bi se v prihodnjih letih še kumulirali.
Strukturno ravnotežje se izrazito hitro izboljšuje. Pričakujem, da bomo leta 2013 našli to ravnotežje tudi v okviru maastrichtskih kriterijev, če seveda izpeljemo pokojninsko reformo ter najdemo ustrezno socialno partnerstvo - potem se ni za bati, da tega ne bi obvladovali in da bo Slovenija med tistimi državami, ki bo poganjala gospodarsko rast v Evropi.
Objavljeni podatki o rasti BDP-ja v prvem letošnjem četrtletju so razkrili, da ekonomska aktivnost v Sloveniji še naprej ostaja šibka, kar je v skladu s pričakovanji. V kratkem ni mogoče pričakovati izboljšanja. Izvoz sicer raste, a ne sledi v polni meri tokovom v glavnih trgovinskih partnericah. Vse skupaj ostaja šibko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje