Potek in posledice krize je težko predvideti, ker se razmere, ki so pomebne za delavce, prepletajo z drugimi procesi. Med njimi je Dušan Semolič za MMC izpostavil predvsem slabe odločitve lastnikov kapitala, ceno katerih bodo plačali delavci. "Ti bodo še revnejši, medtem ko bodo lastniki kapitala še naprej bogateli," meni Semolič.

"Vplačila v pokojninsko blagajno ne smejo upasti"
"Absolutno pa bomo nasprotovali zniževanju socialnih pomoči in zniževanju prispevkov za pokojnine, socialno in zdravstveno varsto, o čemer se že govori. Ti prispevki se ne smejo zmanjševati," je dejal prvak ZSSS-ja. Namesto zviševanja starostne meje za upokojitev pa ZSSS predlaga ureditev zdravega in varnega delovnega okolja, kar bi zmanjšalo število bolniških dopustov.

Zaradi menjave vlade se socialni partnerji še ne srečujejo
Po mnenju Edvarda Kržišnika, predsednika SLjR - KNSS-ja, lahko sindikati le pomagajo blažiti posledice krize. "Finančna kriza na žalost sovpada ravno s časom menjave Vlade RS, kar ima za posledico to, da redna srečanja socialnih partnerjev ne potekajo oziroma bodo potekala šele po imenovanju nove Vlade RS," je povedal Kržišnik.

Tudi KNSS o krizi sicer še ne govori, prve posledice pa so se že pokazale, ko se je vodstvo družbe Cimos po upadu naročil kupcev odločilo za "začasno prerazporeditev delovnega časa zaposlenih, v smislu zmanjševanja delovnih obveznosti". Kržišnik meni, da lahko sindikat krizo blaži tako, da "v vsakem podjetju sodeluje z vodstvom pri odpravljanju posledic od samega začetka".

To pa je mogoče le, če obstaja dialog med vsemi vpletenimi. Pomemben je socialni dialog na ravni podjetja, med delodajalcem in sindikatom v podjetju, in podpora, v strokovnem in pravnem smislu, s strani regije sindikatu v podjetju, je za MMC povedal Kržišnik.

Mnoge rešitve žal le iluzija
Semolič je predstavil svoj, po njegovih besedah iluzorni predlog za zmanjševanje posledic krize. Krizo so po njegovih besedah med drugim povzročila nespametna vlaganja lastnikov kapitala, dobički pa so v času krize izpuhteli. Semolič predlaga, da lastniki dobičke vlagajo v plače delavcev, saj vrednost teh pada počasneje kot vrednost delnic na borzi. Ob višjih plačah bo rasla kupna moč, posledica tega bo večje povpraševanje in več naročil za podjetja. Proizvodnja se bo povečala, dobički bodo večji, lastniki pa bodo imeli zadovoljne delavce. "Ampak to je seveda iluzija, a je boljša iluzija kot trenutna iluzija kapitalizma," je dejal Semolič.

Sodelovanje in dialog naj postaneta realnost
Tako za Semoliča kot za Kržišnika je za iskanje izhoda iz krize bistveno sodelovanje med socialnimi partnerji. "Ključnega pomena je sodelovanje, v duhu katerega je zasnovan tudi ESS, in v časih, v kakršnih se lahko znajdemo, se bo to tudi pokazalo," je dejal Kržišnik. S tem se strinja tudi Semolič, ki meni, da je najpomembnejše sodelovanje pri reševanju razvojnih dilem. Pri tem pa opozarja: "Vsaka vlada prvo leto vladanja misli, da je dobila tudi mandat nad pametjo, in precenjuje svoje sposobnosti. Za reševanje težav je nujen dialog s socialnimi partnerji.".

Aleksandra K. Kovač