S projektom so nosilci v Novi Gorici seznanili slovenske župane in predstavnike ministrstva za kmetijstvo, velik odziv pa pričakujejo tudi od kmetov, je za Radio Slovenija poročal novinar Valter Pregelj.

Dušan Radonjič z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete, kjer želijo slovenskim kmetom zagotoviti stalne prodajne poti za njihove pridelke, pri tem opozarja, da Slovenija uvozi kar okoli 50 odstotkov hrane. Še posebej pa je po njegovih besedah skrb vzbujajoč podatek, da 70 odstotkov uvožene hrane predstavlja zelenjava. Zato predlaga tudi ustanovitev franšiznih prodajaln za neposredno prodajo pridelkov in distribucijskih centrov, tudi za kupce iz vrst javnih zavodov, kot so bolnišnice, šole ali vrtci.

Najcenejše ni nujno tudi najboljše
Cenovno najugodnejša hrana je namreč lahko kakovostno manj vredna, poleg tega pa naj bi se Slovenci pri prehrani premalo zavedali nacionalnega interesa, meni Marko Vizjak s kmetijskega ministrstva, ki opozarja, da pri tem nemalokrat prevladujejo ozki parcialni interesi - tudi na strani proizvajalcev, dodaja.