Predsednica ECB-ja je v blogu povzela besede nekdanje predsednice Evropskega parlamenta Simone Veil, da potrebujemo Evropo, ki omogoča solidarnost, neodvisnost in sodelovanje. "Te besede dobro povzemajo vse, kar predstavlja evro, kajti evro je več kot samo valuta. Je najmočnejša oblika evropskega povezovanja in predstavlja Evropo, ki s skupnimi močmi varuje vse državljane in deluje v dobro vseh," je zapisala in poudarila, da je evro danes za ameriškim dolarjem druga najpomembnejša valuta v mednarodnem denarnem sistemu.

Evropska monetarna unija je bila po njenih besedah v preteklega četrt stoletja večkrat na preizkušnji. "Prizadelo nas je več kriz, ki bi nas lahko uničile," je navedla in omenila veliko finančno krizo, državno dolžniško krizo in pandemijo covida-19. "A iz vsake od njih smo izšli močnejši," je dejala. V nepredvidljivih časih ima Evropa priložnost krepiti svojo odpornost s povezovanjem kapitalskih trgov in dokončanjem bančne unije, je ocenila.

Spomnila je, da stabilnost ni samoumevna, na kar sta po njenih navedbah opozorili pandemija covida-19 in ruska neupravičena vojna v Ukrajini. Nedavni dogodki v bančnem sektorju pa so nas opomnili, da denarna politika laže opravlja svoje naloge, če jo podpira robusten bančni sistem. "Finančna stabilnost je pogoj za cenovno stabilnost in obratno," je poudarila.

Največji izziv ECB-ja je boj zoper visoko inflacijo: "Ta je bila vrsto let prenizka, zdaj pa je previsoka in bo taka najverjetneje ostala predolgo. To spodjeda vrednost denarja, zmanjšuje kupno moč in škoduje ljudem in podjetjem." A po njenem prepričanju jo bodo v srednjeročnem obdobju znižali nazaj na ciljno stopnjo dveh odstotkov: "Zato z rekordnim tempom zvišujemo obrestne mere. Dvignili jih bomo na dovolj restriktivno raven in jih tam obdržali tako dolgo, da se bo inflacija čim prej vrnila na ciljno raven."

Evrski bankovci in kovanci v uporabi od leta 2002

Ustanovitev ECB-ja je sledila odločitvi voditeljev EU-ja maja 1998, s katero so potrdili pripravljenost Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Francije, Italije, Irske, Avstrije, Španije, Portugalske in Finske za uvedbo skupine evropske valute evro z letom 1999. Takrat so evro uvedle kot knjižni denar, medtem ko so v teh državah evrske bankovce in kovance začeli uporabljati z letom 2002.

ECB je prevzel vodenje enotne monetarne politike, uveljavil se je pakt o stabilnosti in rasti, ki je okvir za usklajevanje fiskalne politike v Evropski gospodarski in monetarni uniji. ECB je imel junija 1998 400 zaposlenih, danes pa zaposluje več kot 4200 ljudi. Pred Christine Lagarde so jo vodili Wim Duisenberg, Jean-Claude Trichet in Mario Draghi. Glavni organ odločanja v ECB-ju je svet ECB-ja, na čelu katerega je predsednik ECB-ja in predstavniki centralnih bank držav evrskega območja, med njimi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

V 25 letih je v evrsko območje vstopilo še devet držav – Slovenija je evro uvedla z letom 2007 –, s čimer se je število članic povzpelo na 20. Glavne naloge ECB-ja in centralnih bank članic, med njimi Banke Slovenije, so določanje in izvajanje skupne denarne politike, delovanje na valutnih trgih, upravljanje deviznih rezerv članic in skrb za delovanje plačilnega sistema. Med novejšimi nalogami je ena pomembnejših tudi nadzor evropskih bank.