Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo po začetku veljave novih obrestnih mer s 3,75 odstotka tako spet najvišja po oktobru 2008, ko se je z izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize začenjalo dolgo obdobje ekspanzivne denarne politike.

Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju, bo po novem pri 3,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 4,0 odstotka.

Svet ECB-ja si z dvigovanjem obrestnih mer in postopnim umikom kriznih programov odkupov vrednostnih papirjev prizadeva obrzdati inflacijo v evrskem območju, ki kljub umiritvi v zadnjih mesecih ostaja zgodovinsko gledano zelo visoka.

Po drugi strani zaostrovanje pogojev financiranja za zdaj ni povzročilo večjega nazadovanja gospodarske dejavnosti, pri čemer pa se po navedbah poznavalcev učinki višje cene zadolževanja na širše gospodarstvo poznajo s precejšnjim zamikom, vsaj polletnim.

Svet ECB-ja je sicer pri usmeritvah glede nadaljnjih ukrepov v zadnjih mesecih prešel od izrecnega napovedovanja novih dvigov na dikcijo, da bodo sklepi odvisni od tekočih podatkov. Tokrat so navedli, da bosta od podatkov odvisna "primerna raven in trajanje omejevalne denarne politike", sklepi pa bodo "odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike".

Analitiki po nedavnem pisanju Bloomberga pričakujejo, da bosta tokratnemu dvigu zelo verjetno sledila še dva zaporedna dviga po 0,25 odstotne točke, nato pa naj bi se s poletjem obrestne mere vsaj do konca leta ustalile na doseženih ravneh.

Novost v tokratnem sporočilu sveta ECB-ja je še, da bo dinamika zmanjševanja portfelja v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev do konca junija znašala napovedanih 15 milijard evrov na mesec, medtem ko se bo z julijem v celoti zaključilo ponovno investiranje zapadlih glavnic.