Kovač, zdaj tudi predsednik kadrovsko-akreditacijskega sveta vlade, s katerim želi vlada onemogočiti politično kadrovanje, je v pogovoru z MMC-jem razmišljal o tem, kdaj bodo stimulacijski ukrepi, ki so jih sprejele vlade največjih držav, začeli delovati, zakaj banke ne posojajo denarja in ali se lahko v ZDA ponovi zgodba japonske recesije, ki se je začela s pokom nepremičninskega in delniškega balona ob koncu 80. let, država pa se več kot desetletje ni pobrala iz primeža recesije in deflacije.

Kdaj bodo ukrepi vlad in centralnih bank začeli delovati?
V treh, štirih mesecih. Zaradi preprostega razloga - središče krize je bančni oziroma finančni sektor. Da uredi svoje bilance in realno oceni, kakšne možnosti ima, potrebuje še nekaj mesecev.

Kakšna bo usoda bank?
Odvisno od tega, v kolikšni meri bodo poskušale banke svoje tvegane naložbe v končni fazi prenesti na sama podjetja. Če bodo v celoti sama prevzela tveganja, pa znajo biti težave, kar se je že pokazalo pri nekaterih bankah na Zahodu, ki so propadle. Pri nas izpostavljenost ni tako močna.

Kaj storiti, da bi banke več posojale, saj zdaj sedijo na denarju?
Banke ne sedijo na denarju, preprosto ne morejo do denarja, ker je medbančno posojanje v celoti zastalo in ker na drugi strani banke v tem hipu še ne vedo, kako so na posameznih kreditnih pozicijah izpostavljene, to pa zato, ker so se tržne razmere, zlasti za tiste kredite oziroma transakcije, ki so bile vezane na trg kapitala, tako drastično in hitro spremenile, da morajo ta tveganja na novo oceniti.

Evribor se je sicer zadnje čase zelo znižal ...
Tako imenovana primarna obrestna mera je res nizka, obrestne marže pa so se zvišale. To je znak, ki ga monetarne oblasti, centralne banke, dajejo poslovnim bankam, da olajšajo kreditiranje, ni pa seveda to še tako poceni denar za končnega uporabnika. Tudi ko končni uporabnik morda pozneje le pride do nizkih obrestnih mer, so investicije zelo omejene tudi z drugimi faktorji in to seveda ne pomeni, da bomo zaradi nizkih obrestnih mer lahko bolj spodbujali realno gospodarstvo.

V ZDA so obresti že ničelne. Ima ameriška centralna banka še kakšne vzvode za pomoč gospodarstvu?
Skozi obrestne mere ne, bo pa poskušala z likvidnostnimi posegi izboljšati likvidnost gospodarstva oziroma finančnega sistema in posredno pomagati pri oživljanju gospodarstva.

Se lahko ponovi japonska zgodba, ko gospodarstvo v 90. letih nikakor ni našlo poti iz recesije?
Lahko, razlog japonske zgodbe je ta, da sta bila bančni in realni sektor tako povezana, da sta se izjemno težko ločevala in tudi prestrukturirala. Čas prestrukturiranja je čas izjemno dolgotrajne in ničelne stopnje gospodarske rasti, kot jo je imela Japonska. Ta scenarij je grozeča nevarnost za Zahodno Evropo in ZDA.

Pričakujete, da bo recesija zajela tudi Slovenijo?
Slovenija je po določenih tehničnih pogojih že v recesiji, saj dva meseca že padamo, bo pa v naslednjem letu gospodarska rast res izjemno nizka, če bo sploh pozitivna.

T. O.