Kot je še pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar, je svet agencije svoj predlog dopolnil z manjkajočimi elementi. Ti so bili po njenih besedah glavni razlog za to, da vlada vršilca dolžnosti ni imenovala že na dopisni seji v torek, ko je obravnavo te točke prekinila, ampak šele danes.

Dopolnila, ki jih je naknadno posredoval svet agencije, so temeljila na pripombah ministrstva za javno upravo in službe vlade za zakonodajo, ki sta povedala, da mora biti v obrazložitvi jasno, da v. d. direktorja izpolnjuje pogoje, ki so zakonsko predpisani tudi za direktorja.

Premier Borut Pahor je ob tem dejal, da so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so bili ljudje, ki vodijo regulatorne organe, kolikor mogoče odmaknjeni od političnih pritiskov. Obenem je izpostavil, da ni dobro, da o njih odloča vlada, saj meni, da bi o njih morala odločati Banka Slovenije.

Plače direktorjev državnih družb poenotene
Vlada je sprejela tudi predlog zakona o prejemkih direktorjev gospodarskih družb v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, s katerim se vzpostavlja enotna pravila pri določanju prejemkov in odpravnin članov uprav, izvršnih direktorjev, poslovodij in prokuristov v teh družbah.

Predlog zakona vsebuje načela in omejitve, ki jih morajo upoštevati članih nadzornih svetov pri določanju prejemkov in pravic direktorjev, je povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.

Razmerje s povprečno plačo v družbi ena proti pet?
Bruto plača vodilnih delavcev bo določena v razmerju s povprečno bruto plačo v družbi oziroma skupini. Kakšno bo to razmerje, bo vlada še določila z uredbo, ob čemer se zdi Lahovniku primerno razmerje ena proti pet. V javnih komunalnih podjetjih bo lahko to razmerje nižje, dodaja.

Direktorjevi prejemki bodo sestavljeni iz bruto plače in spremenljivega prejemka. Za sestavo in sklenitev pogodbe bo še vedno odgovoren nadzorni svet, predvidene pa so tudi kazni za nadzornike, ki zakona ne bodo upoštevali. Vse pogodbe in določila, ki bodo v nasprotju s tem zakonom, bodo nični, je dejal.

Z zakonom se bo uredilo tudi izplačilo odpravnin in prvič doslej izrecno določilo, da je posamezna poslovodna oseba upravičena do odpravnine le, če zapusti podjetje.

Križanič: Spremembe dohodninske zakonodaje bodo
O vnovičnih spremembah dohodninske zakonodaje na pobudo poslanske skupine SD je finančni minister Franc Križanič dejal, da bo brez dvoma do teh sprememb prišlo. "V skladu z željo socialnih partnerjev moramo poseči v stopnje na način, da bi razbremenili tiste z najmanjšimi dohodki. V kolikor bo to prišlo v kombinaciji z dvigom minimalne plače, bo učinek na brezposelnost nekoliko manjši, če ne, bi bil ta učinek na začetku večji," je ocenil. Dodal je, da so to kategorije prebivalstva, ki bodo imele po koncu krize največ težav s pridobivanjem delovnih mest.