Podatke o BDP-ju pripravlja državni statistični urad (Surs). Foto: MMC RTV SLO
Podatke o BDP-ju pripravlja državni statistični urad (Surs). Foto: MMC RTV SLO
Kakšna je gospodarska rast?

V zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast medtem v četrtletni primerjavi 0,6-odstotna, v medletni primerjavi pa 2,1-odstotna. Vrednost slovenskega BDP -ja lani je v tekočih cenah dosegla skoraj 36,1 milijarde evrov, to je 17.602 evra na prebivalca.

Poglavitni izvor rasti je izvoz
Gospodarsko rast v lanskem letu je pričakovano poganjal izvoz. Ta se je v primerjavi z 2009 povečal za 7,8 odstotka, predvsem na račun 10,2-odstotne krepitve izvoza blaga. Uvoz se je medtem okrepil za 6,6 odstotka, zunanjetrgovinski saldo Slovenije pa je k rasti BDP-ja prispeval 0,8 odstotne točke.

Bruto naložbe so lani glede na predlani ostale nespremenjene, končna poraba pa se je povečala le za 0,6 odstotka. Domača poraba je k lanski rasti BDP-ja tako prispevala 0,4 odstotne točke.

Gospodarska dejavnost v Sloveniji se je lani pričakovano okrepila, a je bila 1,2-odstotna rast BDP-ja počasnejša od povprečja v območju evra, ki je bilo pri 1,7 odstotka, v odzivu ugotavlja Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Umar poudarja, da je bilo za okrevanje v lanskem letu ključno povečanje izvoza - ta se je v primerjavi z 2009 povečal za 7,8 odstotka, predvsem na račun 10,2-odstotne krepitve izvoza blaga, vendar pa izvoz po oceni Umarja kljub krepitvi ni raslo tako hitro kot povpraševanje na tujih trgih. Z današnjo objavo podatkov o gospodarski aktivnosti letu na uradu sicer začenjajo s pripravo pomladanske napovedi gospodarskih gibanj za prihodnje petletno obdobje, ki jo bodo predstavili predvidoma marca.


Največje krčenje v gradbeništvu
Po dejavnostih sta lani najvišjo rast dosegla rudarstvo (8,7 odstotka) in predelovalna industrija (osem odstotkov). Največje krčenje je bilo v gradbeništvu (-14,4 odstotka), poleg tega pa so upad dejavnosti ugotovili še v finančnem posredništvu (-3,3 odstotka) in v kmetijstvu ter gozdarstvu (-1,8 odstotka). Skupna dodana vrednost se je lani v slovenskem gospodarstvu povečala za 1,6 odstotka.

BDP se je v zadnjem lanskem trimesečju v primerjavi s tretjim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa po desezoniranih vrednostih za 1,9 odstotka, neprilagojeno na vplive sezone in števila delovnih dni pa za 2,1 odstotka.

Uvoz povečan za sedem odstotkov
Rast izvoza je bila v zadnjem lanskem trimesečju v medletni primerjavi 6,6-odstotna, kar je za 1,7 odstotne točke manj kot v tretjem četrtletju in za 3,9 odstotne točke manj kot v drugem trimesečju. Uvoz se je medtem v enaki primerjavi okrepil za sedem odstotkov, kar je bilo za 1,9 odstotne točke več kot v predhodnem trimesečnem obdobju. Prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti je bil -0,1 odstotne točke.

Domača poraba je v četrtem trimesečju k rasti v medletni primerjavi prispevala 2,2 odstotne točke, predvsem zaradi 4,9-odstotnega povečanja investicijske porabe. Ta je bila predvsem posledica povečanja zalog, medtem ko so se naložbe v osnovna sredstva v medletni primerjavi zmanjšale za 4,2 odstotka.

Skupna dodana vrednost se je v četrtem trimesečju v medletni primerjavi povečala za 1,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot v predhodnem trimesečju. So se pa prvič po skoraj dveh letih realnega zmanjševanja povečali neto davki na proizvode (4,1 odstotka glede na zadnje trimesečje 2009).

Kakšna je gospodarska rast?