"Poglavitne težave, s katerimi se soočamo na trgu dela v Zasavju, so v strukturnem neskladju med ponudbo in povpraševanjem ter še vedno v precej visokem deležu ranljivih skupin brezposelnih, kot so dolgotrajno brezposelni, ki jih je bilo v letošnjem januarju 51,9 odstotka, ter v deležu nizko izobraženih, ki je znašal 33,5 odstotka. V dosti primerih pa so nekateri brezposelni težje zaposljivi po več kriterijih - so npr. nizko izobraženi, dolgotrajno brezposelni in hkrati starejši od 50 let," je pojasnila vodja trboveljske enote zavoda za zaposlovanje Lijana Vidic Ristič.

Januarja letos se je skladno s pričakovanji oz. s sezonskim nihanjem brezposelnosti sicer število brezposelnih v primerjavi z lanskim decembrom dvignilo za 1,7 odstotka, tako da so ob koncu januarja imeli 2.690 registriranih brezposelnih ljudi.

Dejala je tudi, da so v zadnjem času zaradi večjega povpraševanja delodajalcev po delovni sili pozitivni premiki tudi v zaposlovanju ranljivih brezposelnih oseb, še posebej so bili uspešni pri zaposlovanju nizko izobraženih in dolgotrajno brezposelnih, saj imajo visok delež prostih delovnih mest za dela v proizvodnji.

Javna dela za dolgotrajno brezposelne
Zelo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so bile v evidenci prijavljene več kot tri leta ali še precej dlje, uspešno zaposlujejo v programih javnih del, lani jih je bilo vključenih 264, pa tudi v subvencijskih programih zaposlovanja, kot je npr. javno povabilo za delodajalce Zaposli.me.

Tako so v letu 2017 zaradi višjega povpraševanja po delavcih kot tudi zaradi njihove intenzivnejše, bolj poglobljene in ciljno usmerjene obravnave ranljivih skupin brezposelnih znižali število dolgotrajno brezposelnih še za višji odstotek, kot so znižali skupno število brezposelnih oseb za 21 odstotkov. Število dolgotrajno brezposelnih so namreč lani znižali za kar 26,6 odstotka, število nizko izobraženih pa za 23,4 odstotka.

V zadnjih letih se je zaradi ugodnejših razmer na trgu dela kot tudi zaradi izvajanja ukrepov Jamstva za mlade znižal delež mladih do 29 let, in sicer iz 29 odstotkov v decembru 2014 na 20,2 odstotka v letošnjem januarju.

Brezposelni se zaposlujejo tudi v Ljubljani
Vidic Rističeva je postregla tudi s podatkom, da se je število objavljenih prostih delovnih mest na območju trboveljske območne službe lani v primerjavi z letom 2016 povečalo za 21,5 odstotka. "Pomemben delež brezposelnih se zaradi dobrih prometnih povezav zaposli tudi zunaj meja naše območne službe, predvsem v Ljubljani, kjer je povpraševanje po delavcih še precej višje," je dejala.

Dodala je še, da pri njih delodajalci največ povprašujejo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, po orodjarjih, varilcih, monterjih, operaterjih CNC-naprav, zidarjih, natakarjih, čistilcih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, bolničarjih, prodajalcih, inženirjih gradbeništva, elektrotehnike in zdravnikih.

S ciljem dvigniti zaposljivost in s tem konkurenčnost brezposelnih oseb brezposelne vključujejo v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja, kot so npr. usposabljanje za varilce, za operaterje CNC-naprav, za pomočnike ključavničarja, za socialne oskrbovalce in voznike tovornjakov, je sklenila.