Rast plač je bila v zadnjem obdobju v javnem in zasebnem sektorju po nekajletnih skromnih rasteh višja. V 11 mesecih lanskega leta je bila medletno tako 2,7-odstotna. "A s tem, ko ni presegla rasti produktivnosti, še ne povzroča vidnejših neravnotežij. Ostaja tudi nižja kot v predkriznem obdobju," so navedli v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Rast plač v javnem sektorju je bila lani povezana z odpravo nekaterih plačnih ukrepov, sprejetih v času krize. Letošnji pritiski na rast plač pa izvirajo predvsem iz zahtevane odprave nekaterih plačnih anomalij in napredovanj zaposlenih. V zasebnem sektorju je bila rast ob visoki aktivnosti podobno kot leto prej najvišja v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah.

Po mnenju Umarja pritiske na rast plač za zdaj omejujejo pogajalska moč delojemalcev in izkušnje iz gospodarske krize. "V prihodnjih letih pa bodo plačni pritiski izhajali iz rasti gospodarske aktivnosti ter znižanja brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev v določenih segmentih gospodarstva," so navedli.

Delovna aktivnost podobna kot pred krizo
Število delovno aktivnih se je ob koncu lanskega leta povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja in se tako približalo predkrizni ravni. V javnih storitvah je medletni porast delovno aktivnih izhajal predvsem iz višje zaposlenosti v izobraževanju, zlasti osnovnem šolstvu, in zdravstvu. Visoka so ostala kratkoročna pričakovanja podjetij glede prihodnjega zaposlovanja, je ugotovil Umar.

Na trgu dela se vse bolj odraža vpliv demografije, ki prispeva k zmanjševanju razpoložljive delovne sile in po mnenju Umarja prispeva k vse večjemu zaposlovanju tujcev v nekaterih dejavnostih. "Ta trend se je lani okrepil, rast števila delovno aktivnih tujih državljanov je v 11 mesecih dosegla 13 odstotkov," pojasnjuje Umar.

Osem odstotkov tujih delavcev
Med vsemi delovno aktivnimi so tuji državljani dosegli nekaj več kot osemodstotni delež. Višja rast delovno aktivnih tujih državljanov je v Sloveniji navzoča od leta 2014, ko je trg dela začel okrevati. Po Umarjevi oceni je to med drugim posledica močne rasti aktivnosti v dejavnostih, kot so promet in skladiščenje, gostinstvo ter predelovalne dejavnosti, ki tudi sicer izstopajo po deležu delovno aktivnih tujcev.

Več zaposlitev za nedoločen čas
Strukturne spremembe na trgu dela je zaznala tudi Banka Slovenije (BS). Število novih zaposlitev za nedoločen čas je lani naraščalo opazno hitreje od zaposlitev za določen čas. Delodajalci po ocenah BS-ja očitno že tekmujejo med seboj s povečevanjem ponudbe varnejših oblik zaposlitev, ni pa še zaznati večjega pritiska na rast plač.

Gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka. Rast aktivnosti v industriji, trgovini na drobno in gradbeništvu je bila novembra lani med najvišjimi v evrskem območju. Izstopala je tudi rast blagovnega izvoza. Upočasnitev rasti naložb v lanskem tretjem četrtletju je bila zgolj začasna, saj struktura rasti uvoza in večja investicijska aktivnost države nakazujeta višjo rast investicij v zadnjem četrtletju, je v februarskem povzetku makroekonomskih gibanj zapisala Banka Slovenije.

Izseljevanje iz Slovenije se nadaljuje
Močan gospodarski cikel pa tudi še ni ustavil izseljevanja iz države. V lanskih prvih treh četrtletjih se je iz Slovenije odselilo 13.587 ljudi oziroma le 72 manj, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Zmanjševanje razpoložljivosti delovne sile tako zadržuje predvsem naraščanje stopnje participacije, ki je v lanskem tretjem četrtletju znašala že 74,5 odstotka, kar je dve odstotni točki nad najvišjo ravnjo pred krizo.