V notranjem železniškem prevozu je bilo prepeljanega 2738 milijonov ton blaga, kar je 4,5 odstotka manj kot predlani.

V mednarodnem prevozu, v katerem je bilo prepeljanih 86 odstotkov blaga, se je obseg blaga, naloženega v Sloveniji, zmanjšal za 13,2 odstotka, na 7102 milijonov ton, obseg blaga, naloženega v tujini, pa za 4,9 odstotka, na 4422 milijonov ton. Več pa je bilo blaga v tranzitu, in sicer se je obseg tega blaga povečal za 2,9 odstotka, na 4896 milijonov ton.

Lani je bilo po železnici v prevozu blaga opravljenih skupno 4629 milijonov tonskih kilometrov oz. šest odstotkov manj kot leto prej. Prepeljanega je bilo največ t. i. drugega blaga (nedoločljivega blaga v zabojnikih in mešanih vrst blaga), ki je predstavljalo 36 odstotkov skupno prepeljanega blaga oz. 39 odstotkov vseh opravljenih tonskih kilometrov. Sledili so premog, plin, nafta in derivati (20 oz. 19 odstotkov), rude in kamnine (18 odstotkov) ter preostale vrste blaga (17 odstotkov).

Vlaki so prepeljali več kot 1,9 milijona ton nevarnega blaga, kar je bilo odstotek več kot leto prej. Največji delež tega blaga so še vedno predstavljale vnetljive tekočine, in sicer 93 odstotkov vsega prepeljanega nevarnega blaga.

Prepeljanih 15,7 milijona potnikov ali 6 odstotkov več kot leta 2022

Na drugi strani je bilo lani v železniškem prevozu prepeljanih 15,7 milijona potnikov oz. šest odstotkov več kot v letu 2022. Od tega so vlaki v notranjem prometu prepeljali okoli 14 milijonov potnikov oz. štiri odstotke več kot predlani, v mednarodnem železniškem prevozu skupaj s tranzitom pa 1,7 milijona potnikov oz. četrtino več.

V notranjem in mednarodnem železniškem prevozu je bilo opravljenih skupno 990 milijonov potniških kilometrov, kar je petino več kot predlani.

Največ potnikov, ki so z vlakom pripotovali v Slovenijo ali odpotovali iz nje, je bilo na vlakovnih povezavah z Avstrijo (204.900), sledili so potniki na vlakih iz Hrvaške (163.100) ter iz Nemčije (55.700).