V zvezi nasprotujejo pavšalnemu načinu predstavitve nepravilnosti v javnosti, ki diskreditira vse zasebne lastnike gozdov, saj jih večina dobro in skrbno gospodari s svojim gozdom. Sicer se strinjajo z ugotovitvijo Dursa, da je treba kršilce ustrezno kaznovati.
Ob tem pa opozarjajo, da je malo lastnikov gozdov, ki so kršili davčne obveznosti, in da le ti mečejo slabo luč na vse "poštene, delovne lastnike gozdov, ki v svojem gozdu delajo sami, v okviru dovoljene medsosedske pomoči, ali pa najemajo storitev, ki je profesionalna in plačana po vseh predpisih".
Kako so izvajali nadzor?
Številne nepravilnosti (neevidentirane prodaje lesa v poslovnih knjigah, nepriznavanje odhodkov na podlagi neverodostojnih listin, nepravilnosti pri odhodkih med povezanimi osebami, neplačevanje davkov in prispevkov plač v vrednosti 22 milijonov evrov …) se po navedbah zveze ne nanašajo le na kmetije. Še posebej zavajajoč in pavšalen pa je po njihovem mnenju podatek, da je bila povprečna ugotovljena davčna utaja na kmetiji kar prek 50.000 evrov.

Sporočilo za javnost davčne uprave namreč ne pove, koliko kmetij je bilo podvrženih tej kontroli, so opozorili lastniki gozdov. Sklepajo, da gre pri teh nepravilnostih večinoma za preprodajalce lesa, ki so tudi lastniki gozdov in so to svojo dvojno vlogo izrabili za davčne goljufije. Nekateri lastniki so napako po mnenju zveze zagrešili tudi nenamerno.

V tem primeru zveza poziva vse lastnike gozdov, da preverijo davčne obračune in se v primeru ugotovljenih napak samoprijavijo ter se s tem izognejo kazni za prekršek. Hkrati so poudarili, da lastniki gozdov ne želijo postati glavni krivci za propad lesne industrije ter posledični izvoz surovine v sosednje države.