Kot meni generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan, sta obstoječa nepremičninska davka, torej davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, netransparentna, zato je potreben nov davek na nepremičnine.

Obstoječa davka imata med drugim neprimerne metode vrednotenja, neenotna merila glede predmeta obdavčitve ter nepopolne in nepovezane evidence, je na konferenci, ki sta jo pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, še poudaril Končan. Oba zakona se morata po njegovem mnenju ustrezno preoblikovati, da se bo lahko začel uporabljati nov, sodoben način obdavčitve nepremičnin. Obstoječi dajatvi v proračun skupaj prineseta 100 milijonov evrov.

Po novem zakonu bi bile obdavčene vse nepremičnine, mogoče bi bile neke davčne oprostitve, davčna obveznost pa naj bi bila vezana na obstoj nepremičnine, meni Končan.

Jeraj: Novi dohodninski razredi, večja obremenitev
Dušan Jeraj iz družbe TaxGroup je o dodatnih dohodninskih razredih dejal, da ti ne bi pripomogli k večjim proračunskim prihodkom, saj bi to obenem vodilo v večjo obremenitev delodajalcev. Pri obdavčenju je treba upoštevati, da višje davčne stopnje povečujejo pritisk na alternativne oblike izplačil, je opozoril.

Zato bi bilo treba pred uvedbo višjih davčnih stopenj pri dohodnini odpraviti sivo ekonomijo in administrativne ovire, upoštevati pa je treba tudi ekonomičnost davčnega postopka, še navaja Jeraj. Če pa želimo doseči zvišanje prihodkov v proračunu, je po njegovem mnenju treba zvišati davčno osnovo in ne davčne stopnje.

Petauer: Višja stopnja DDV-ja, višja inflacija
Slovenija po mnenju Boštjana Petauerja iz družbe BDO EOS Svetovanje ob upoštevanju evropskih pravil lahko zviša stopnjo davka na dodano vrednost, vendar to ne pomeni, da jo mora. Višje davčne stopnje imajo ekonomski vpliv na inflacijo. Če se davčna stopnja zviša za odstotno točko, to pri inflaciji pomeni približno 0,8 odstotka, kar pa med krizo ni dobrodošlo, je dejal.