Investicijska banka Lehman Brothers, ki je imela 158-letno tradicijo, je v težave zašla zaradi velike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi hipotek, predvsem drugorazrednih, katerih vrednost ni bila dvomljiva, dokler je ameriški nepremičninski trg cvetel. Med letoma 1997 in 2006, ko je nepremičninski trg doživel vrhunec, se je povprečna ameriška hiša podražila za 124 odstotkov, zato so se Američani do vratu zadolžili.

Posojila so dobivali vsi, ne glede na zmožnost odplačevanja, in tako so bile do leta 2007 drugorazredne hipoteke, katerih najemniki niso bili sposobni odplačevati posojila brez nenehne rasti vrednosti nepremičnin, vredne že 1.300 milijard dolarjev. Takrat so banke zaplenile 1,3 milijona hiš in stanovanj, leta 2008 pa že 2,3 milijona. Do septembra 2008 se je povprečna cena hiš ali stanovanja v ZDA znižala za 20 odstotkov od rekordnih cen sredi leta 2006, ko so se začele razmere obračati na slabše.

Iskali rešitve, a za banko je bilo prepozno
Ko je konec avgusta 2008 na Wall Streetu začela vladati zaskrbljenost zaradi zdravja banke Lehman Brothers in drugih finančnih ustanov, se je kriza razširila že v vse pore družbe. Ameriška vlada je 7. septembra prevzela paradržavni hipotekarni podjetji Fannie Mae in Freddie Mac in jima namenila 200 milijard dolarjev pomoči, takrat pa se je obetala tudi pomoč banki Lehman Brothers. Načrt, da bi banko prevzela Korejska investicijska banka, je padel v vodo, banka pa je samo v tretjem četrtletju prijavila 3,9 milijarde dolarjev izgub.

13. septembra je nato predsednik newyorških zveznih rezerv in sedanji finančni minister ZDA Timothy Geithner sklical nujen sestanek za banko Lehman Brothers, ki se je pogajala, da bi jo prevzela Bank of America, prav tako tudi britansko banko Barclays, kar pa je pozneje propadlo. Banka Lehman Brothers je 15. septembra razglasila največji stečaj v ameriški zgodovini, nekdaj zelo ugledno finančno institucijo pa so razprodali po delih.

Borzni trgi so se zatresli, vrednosti padale
Novica je na borznih trgih odjeknila kot bombna eksplozija, indeks Dow Jones je v enem samem dnevu na newyorški borzi izgubil 500 točk, kar je bil največji enodnevni padec po napadih na ZDA 11. septembra 2001. Propad banke je nato prisilil oblasti, da pomagajo drugim velikim finančnim podjetjem, katerih propad bi imel katastrofalne posledice za sistem. S propadom banke Lehman Brothers se je uresničilo to, kar so napovedovali ekonomisti, propad je svet dokončno pahnil v najhujšo gospodarsko krizo po 30. letih prejšnjega stoletja, ki je države prisilila, da so začele sprejemati ukrepe za reševanje, nekatere bolj, druge manj uspešno.

Milijarde za reševanje oslabelih gospodarstev
Evropa je svoje banke začela reševati konec septembra, 3. oktobra pa je takratni predsednik George Bush potrdil 700 milijard dolarjev vreden sveženj, s katerim naj bi rešili ameriško gospodarstvo. 13. oktobra je 500 milijard evrov vreden stimulacijski sveženj napovedala Nemčija, le nekaj dni pozneje pa 360 milijard evrov vreden sveženj še Francija. Dvojici so sledile preostale evropske države, ki so 12. decembra potrdile 200 milijard dolarjev vreden stimulacijski sveženj, nato pa še Japonska in Kitajska. Država, ki jo je kriza najbolj prizadela, je bila Islandija, ki se je znašla na robu stečaja.

Zaradi krize so se vztrajno nižale obrestne mere. Ameriške zvezne rezerve (FED) so obrestno mero na med 0 in 0,25 odstotka znižale 16. decembra in tam vztraja še danes, znižala pa jo je tudi Evropska centralna banka, in sicer na odstotek. Kriza se je močno poznala tudi na borznih trgih, saj je samo na ameriških borzah od januarja do oktobra 2008 v zrah izpuhtelo kar 8.000 milijard dolarjev premoženja.

Se kriza počasi poslavlja?
Države so skozi leto sprejemale številne ukrepe in ti fiskalni in monetarni ukrepi so pomagali, da se je kriza sčasoma le unesla. Nekatere večje države, med njimi Francija, Nemčija in Japonska, so v drugem četrtletju letos že ugotovile gospodarsko rast in se tako dvignile iz recesije. Analitiki napovedujejo, da naj bi se gospodarska rast v ZDA dvignila v tretjem četrtletju, pa čeprav se Američani še vedno spopadajo z reševanjem krize.

Če gre verjeti ekonomistom, se bo kriza kmalu končala, a analitiki opozarjajo, da tokratna kriza številnih držav ni naučila lekcije, ki bi jih morala, in da niso sprejeli ukrepov, ki bi jih morali, da se kriza dejansko ne bi več ponovila. Enakega mnenja je tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je v svojem govoru bančnikom leto dni po propadu banke Lehman Brothers dejal, da se številni v finančni industriji iz te izkušnje niso naučili ničesar. Ob tem je opozoril, da naj ne pozabijo na dramatične dogodke septembra lani, ko je bankam na robu propada na pomoč priskočila država, in še enkrat pozval k reformi sistema finančne regulacije.