To je letos izrazito predvsem pri sortah aurora in savinjski golding, pri katerih je razvoj storžkov v tem obdobju večinoma dejansko že končan.

Manj težav z boleznimi
Letos pa je manj težav z boleznimi. Kot je povedala Zupančičeva, hmeljarji letos bolezni in škodljivce v hmeljskih nasadih zelo dobro obvladujejo. Nekaj preglavic jim sicer povzroča viroid CBCV, glede katerega je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin junija pozvala k doslednemu izvajanju določenih ukrepov in upoštevanju navodil strokovnih služb.

Medtem ko slovenski hmeljarji v povprečju letno pridelajo okrog 2.500 ton hmelja, je lanska letina znašala 2.700 ton. V Sloveniji je še vedno v premeni dobrih 200 hektarjev površin. To so površine, ki jih imajo hmeljarji prijavljene pod žičnicami, in če bodo obeti za hmeljarstvo še naprej dobri, se lahko večina teh površin v letu ali dveh ponovno zasadi s hmeljem.

Trenutno je v Sloveniji 1.585 hektarjev površin pod hmeljem, od tega jih je 80 odstotkov v Savinjski dolini. Lani so se te površine povečale za 106 hektarjev glede na leto prej. Slovenija pridela tri odstotke svetovne proizvodnje hmelja. Za ZDA, Nemčijo in Češko je četrti največji ponudnik hmelja.

Hmeljar Slavko Leskošek iz Migojnic, ki obdeluje 25 hektarjev rodnih nasadov hmelja, v premeni pa ima še pet hektarjev, pričakuje, da bo letošnja letina povprečna. Dejal je, da bodo na hmelj močno vplivale avgustovske vremenske razmere. Pri tem je spomnil na star ljudski pregovor, ki pravi: "Avgust hmelj da ali pa ga vzame."

Leskošek pričakuje, da bo letos pridelal okrog 50 ton hmelja, skoraj v celoti pa ga ima že prodanega, saj ima sklenjeno dolgoročno pogodbo s tremi slovenskimi trgovci. Trenutno se v hmeljiščih ukvarja z rahljanjem zemlje, dognojevanjem in zaščito rastlin, ki jih je treba letos zaradi več padavin pogosteje škropiti.