Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo pridelovalci letos na 1.400 hektarjih pridelali okoli 2.300 ton hmelja.

V Sloveniji velike zaloge hmelja?
Hmeljarji so pred tednom dni na okrogli mizi v Žalcu kmetijskega ministra Dejana Židana seznanili z razmerami v slovenskem hmeljarstvu, ki se že nekaj let slabšajo. Veliko hmeljarjev je namreč v težkem finančnem položaju in nima denarja za izpeljavo redne pridelave ter za poplačilo dolgov. Razmere so se zaostrile celo do te mere, da so nekateri hmeljarji ob letošnjem začetku obiranja hmelja napovedali, da pridelka sploh ne bodo obrali.

Dodatne težave jim povzročajo tudi zaloge hmelja iz prejšnjih let, razmere na svetovnem trgu, od katerih je odvisna slovenska prodaja hmelja, pa se ne izboljšujejo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Sloveniji kar 860 ton neprodanega hmelja iz preteklih let.

Židan je hmeljarjem obljubil pomoč, vendar v zakonskih možnostih in le panogi kot celoti. Minister je hmeljarjem pred tednom dni pojasnil, da če kdo misli, da lahko kmetijsko ministrstvo znotraj EU-ja zakonito pokrije razliko med proizvodno in tržno ceno, se zelo moti.

Slovenija med največjimi pridelovalkami hmelja
Večina slovenskih hmeljišč je na območju Savinjske doline, vključno s Celjsko kotlino. Letos hmelj raste na 1.376 hektarjih, 450 hektarjev je v fazi premene ali kolobarjenja. V zadnjih desetih letih so se površine nasadov hmelja zmanjšale za več kot 400 hektarjev. Tretjina nasadov je starejših od 16 let, torej zunaj obdobja največje rodnosti.

Po površinah hmelja je Slovenija peta evropska in šesta svetovna država pridelovalka hmelja.