Sodišče je ugotovilo, da Šantlova v primeru odobravanja poroštev in soglasja k prodaji premoženja ni opravljala svojih dolžnosti v skladu z zakonom.

SCT-jevi zaposleni Tomo Kranjc, Damir Besedič, Jože Tock, Drago Obšteter in Janez Pogačar, so 13. maja svoj ugovor proti vodenju prisilne poravnave dopolnili z zahtevo za razrešitev Šantlove kot prisilne upraviteljice, ker naj ne bi ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Zahtevo so na sodišču priznali za utemeljeno, kar so tudi zapisali v sklepu, ki je danes objavljen na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Šantlova je po ugotovitvi sodišča res vložila pomanjkljiv ugovor zoper vodenje prisilne poravnave in v seznam preizkušenih terjatev vključila tri, ki jih je sodišče zavrglo. Pozneje je sicer sledila sklepu sodišča in dopolnila ugovor, omenjene terjatve pa je iz seznama izključila. Glede na to, da je prijavljenih zelo veliko terjatev, je sodišče ocenilo, da v tem primeru ni šlo za neskrbno ravnanje in da zaradi tega ni razloga za razrešitev upraviteljice.

Zdaj že nekdanja prisilna upraviteljica SCT-ja je kljub zakonski prepovedi podpisala aneks o podaljšanju poroštva družbi ISC München, je odločilo sodišče. Njene navedbe v izjavi, da ni dovolj zgolj pozitivno mnenje za pridobitev poroštva, saj mora dolžnik pridobiti še mnenje upravnega odbora in soglasje sodišča, česar pa ona ni nadzorovala, dodatno kažejo, da upraviteljica ni upoštevala zakona, ki določa soglasje sodišča za prodajo premoženja in najema posojila. Dajanje poroštev pa je prepovedano, je še ugotovilo sodišče, ki je zapisalo: "Zakonske prepovedi dajanja poroštev ni mogoče zaobiti z mnenjem upniškega odbora in s soglasjem sodišča."

Sporno je tudi soglasje Šantlove za prodajo dela premoženja
Na seji upniškega odbora 18. maja so opozorili, da niti upniški odbor niti sodišče nista dala soglasja za prodajo računalnikov. Šantlova je nato podala nov ugovor proti vodenju prisilne poravnave, ker naj bi dala soglasje samo za minimalno in točno določeno premoženje, ampak po zakonu daje soglasje sodišče, in ne upravitelj.

Sodišče je še zapisalo: "Poleg same kršitve izrecne zakonske določbe izjava upraviteljice, da je šlo za računalnike delavcev, ki niso več zaposleni v SCT, zato računalniki niso več potrebni, kaže na njen način razmišljanja, ko se v prisilni poravnavi kršijo izrecne zakonske določbe, nato pa se ravnanje opravičuje z razlogom, ki že po naravi stvari ne more biti utemeljen."

Ugotovilo je, da Šantlova svojih obveznosti ni opravljala v skladu z veljavnim zakonom, "zaradi opisanega sodelovanja z dolžnikom sodišče ocenjuje, da upraviteljica ne ravna tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki morajo biti vodilo pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja".

Narok o dveh ugovorih zoper vodenje prisilne poravnave, ki sta jih vložila omenjena peterica zaposlenih in Šantlova naj bi bilo v torek, v tem času pa mora SCT izplačati plače zaposlenim, sicer bo sodišče začelo stečajni postopek.