Cena za liter 95-oktanskega bencina ostaja 0,827 evra, za liter dizla pa 0,914 evra, 98-oktanski bencin se je pocenil za 0,001 evra, na 0,849 evra, kurilno olje pa za dva centa, na 0,563 evra.

Vlada se je sredi preteklega tedna odločila, da bo zaradi finančne krize skušala povišanje javnofinančnih prilivov doseči s trošarinami. Odločitev o zvišanju trošarin je danes tudi sprejela na dopisni seji.

V prihodnjih mesecih se bodo tako v skladu z zniževanjem cen goriv postopno zviševale trošarine za motorna goriva. Tako bo država pridobila 270 milijonov evrov javnofinančnih prilivov. Ti naj bi bili vir za dodatne ukrepe v boju zoper finančno krizo.

Vlada je sicer trošarino za neosvinčeni bencin zvišala za 2,552 centa na liter goriva, trošarino za za plinsko olje za pogonski namen za 5,393 centa na liter goriva, za plinsko olje za ogrevanje pa za 4,1 centa pri litru goriva.

Bencin ne bo ne dražji ne cenejši
Vlada bo trošarine povečevala tako, da se goriva ne bodo dražila, kar pomeni, da jih bo, če bo treba, tudi znižala. Po besedah finančnega ministra Franceta Križaniča bo vlada o spremembah odločala na ponedeljkovih dopisnih sejah, in sicer glede na rast cen goriv na svetovnem trgu. Kot je Križanič napovedal že pred sejo, se bencin v torek ne bo niti pocenil niti podražil. "Če se bo podražil na svetovnem trgu, potem dviga trošarin ne bo in tako naprej, dokler si ne premislimo oziroma dokler ne začne cena tako naraščati, da ne pridemo do limita 10 centov," je za Radio Slovenija dejal Križanič.

SDS dvigu trošarin ostro nasprotuje
Vladna odločitev je po ocenah poslanske skupine SDS "popolnoma zgrešen in neprimeren ukrep", saj naj bi bil vladni ukrep v nasprotju napovedjo vlade, da bo razbremenila gospodarstvo. Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak meni, da bo vlada s tem ukrepom pravzaprav obremenila gospodarstvo in prebivalce. Pričakoval je, da se bodo ukrepi, ki vplivajo tako na gospodarstvo kot na gospodinjstva in "nenazadnje tudi na določene makroekonomske kazalnike, kot je inflacija, sprejemali v svežnju".

Vizjak meni, da ni "nikakršnih fiskalnih in nikakršnih proračunskih razlogov, da bi ta trenutek dvigovali trošarine in polnili proračun", in opozarja, da bo ta odločitev vplivala na dvig inflacije.

S trošarinami se je ukvarjala že prejšnja vlada
S tem, ali naj z vplivanjem na trošarine posega v cene goriv, se je ukvarjala že prejšnja vlada. Zdajšnji finančni minister France Križanič je za MMC sredi oktobra (takrat je bil še najverjetnejši kandidat za finančnega ministra) odločitev Janševe vlade, da ne vpliva na trošarine, zaradi česar so se goriva sredi oktobra pocenila, ocenil pozitivno.

Križanič je takrat možnost, da bi se vlada pocenitvi goriv izognila s povišanjem trošarin, ki bi se odlile v proračun, označil za "v narekovajih zelo originalen pristop", ker bi takšna odločitev v času deflacijske krize pomenila dvig davkov, v obdobju deflacije pa je "treba davke zniževati, da se recesiji izogneš".

Po drugi strani bi bilo zgolj z vidika javnih financ in financiranja nekaterih velikih naložb, zlasti gradnje avtocestnega križa in modernizacije železnic, "verjetno smiselno dvigniti trošarino, vendar pa je to kolikor toliko mehko izvedljivo le v obdobju konjunkture, v obdobju recesije pa je to bistveno bolj boleče," je oktobra dejal Križanič.

A. K. K./T. K.