S tem se strinja tudi France Križanič z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, ki se omenja tudi kot najverjetnejši finančni minister nove vlade. "Pocenitev je posledica finančne krize, ki se bo zdaj začela pojavljati z upadom povpraševanja, izgubo delovnih mest in problemi, ki so bili za nas v zadnjih letih sorazmerno neznani. Tako da bi se strinjal, da je cela stvar v bistvu problematična," je Križanič povedal za MMC.

Dvig trošarin med recesijo je lahko "boleč"
Križanič je možnost, da bi se vlada nedavni pocenitvi goriv izognila s povišanjem trošarin, ki bi se odlile v proračun, označil za "v narekovajih zelo originalen pristop", saj bi takšna odločitev včasu deflacijske krize pomenila dvig davkov, v obdobju deflacje pa je "treba davke zniževati, da se recesiji izogneš". "Tako zelo preprosto ni.", je dodal Križanič in poudaril, da je treba predvsem bolje poskrbeti na razvojno naravnanost ukrepov ekpanzivne fiskalne politike, ki so ob recesijskih pritiskih potrebni.

Vendar pa bi bilo zgolj z vidika javnih financ in financiranja nekaterih velikih naložb, zlasti gradnje avtocestnega križa in modernizacije železnic, "verjetno smiselno dvigniti trošarino, vendar pa je to kolikor toliko mehko izvedljivo le v obdobju konjunkture, v obdobju recesije pa je to bistveno bolj boleče."

Odzivi naftnega trga so nepredvidljivi
Naftni trg je po Križaničevih besedah izrazito volatilen, nepredvidljiv in se hitro odziva na različne dražljaje. Tako se je izrazito močno odzval na finančno krizo. Gibanje cen nafte je zato zelo težko napovedati, saj se lahko zgodi, da se bo trg na nov dražljaj odzval spet drugače, zato je mogoče, da bo cena nafte še naprej upadala, po drugi strani pa je mogoče, da bo zrasla. Križanič je prepričan, da povpraševanje po tekočih gorivih zaradi modernizacije Kitajske in Indije ostaja tako veliko, da cena tekočih goriv "prav globoko ne bo upadla".

Kriza lahko pljuskne v treh valovih
Nova vlada se bo najprej spopadla s posledicami finančne krize, poskrbela bo za nemoteno delovanje bančnega sistema in obtoka denarja v Sloveniji. Ukrepe, tako kot druge države EU-ja, pripravlja še aktualna vlada, saj je treba najprej preprečiti zlom finačnega sistema in poskrbeti za kreditno dejavnost. To je po Križaničevih besedah prva naloga prihodnje vlade, temu pa sledi ukvarjanje z drugim valom finančne krize. "Ta se kaže kot recesijski, se pravi, da je treba uvesti neke politike, s katerimi bi preprečili prevelik upad povpraševanja in zmanjševanje delovnih mest.", je dejal Križanič. Tretja poteza pa je razvojni preobrat, v katerem bo treba pospešiti razvojne dejavnosti v gospodarstvu in družbi nasploh, v smeri modernizacije Slovenije.

Ali bo v obdobju recesije nastal proračunski primanjkljaj ali ne, je po Križaničevem mnenju prezgodaj trditi. Tovrstne trditve je označil za poskus prevelikega vzbujanja strahu in pritegovanja pozornosti. "Ni nujno, da bo primanjkljaj velik, mogoče pa je, da bo nastal, če bi prišlo do zelo močnih recesijskih pritiskov, na katere se država ne bi pravočasno odzvala. Javne finance se bodo zmanjšale, in to bo potem vodilo v pritiske na primanjkljaj."

Ključno je spodbujanje gospodarske rasti
Najučinkovitejši ukrepi za zmanjševanje oziroma preprečitev primanjkljaja so tisti, ki spodbujajo gospodarsko rast, saj se z njo spet povečajo javno finančni prilivi in se primanjkljaj odpravi, je dejal Križanič. V obdobju konjunkture je nato mogoče, z nekaterimi davščinami, dodatnimi ali zvišanimi stopnjami, vzpostaviti proračun, ki je izravnan ali ima presežek. Vendar pa je "trenutno ta presežek nekoliko majhen za tako hitro gospodarsko rast.", je dodal Križanič.

Kaj nas čaka v letu 2009?
Ker je leto 2008 skoraj končano, večjega primanjkljaja ne bo. Ta je sicer odvisen od kniženja različnih obveznosti države. "Problem je leto 2009," meni Križanič, saj bo imela država v primeru, da bo leto recesijsko, ekonomska politika na ravni EU-ja pa ne bo dokaj uskajeno reagirala, slabše javno finančne rezultate kot letos. Vendar ni nujno, da se to zgodi, saj je pri tem pomemben tudi čas, v katerem pride do preobrata. Če se bo to zgodilo ob teh velikih injekcijah v finančne sisteme, se lahko preobrat zgodi prej, kot se trenutno zdi, meni Križanič in dodaja: "Napovedi o dveletni recesiji so verjetno prezgodnje."

Načrt reševanja bank kar dober
Križanič ni želel komentirati kriznega načrta reševanja slovenskih bank, saj mora o njem govoriti še aktualni finačni minister. Za MMC je povedal, da načrt pozna in da je kar dober, bi se ga pa dalo dopolniti. "Ves čas je treba spremljati, kaj počnejo druge članice EU-ja, zlasti tiste najbolj razvite," poudarja Križanič.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si