Pooblaščenca društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sta na skupščini zastopala 22,20 odstotka glasovalnih pravic in od tega je 95 odstotkov malih delničarjev podpiralo naložbo v nov potniški terminal, v MDS-ju pa so opozorili, da je naložbi v nov terminal nasprotovalo "šest 'velikih malih delničarjev', ki so brez argumentov glasovali proti investiciji".

Proti investiciji v nov terminal so glasovali Publikum Trezor, Salink Limited, KD Group s svojimi skladi, Abanka Vipa, NLB Skladi in Modra Zavarovalnica. Drugi navzoči delničarji so glasovali za naložbo, kar pa je ob upoštevanemu odvzemu glasovalnih pravic predstavljalo le dobrih 20 odstotkov glasovalnih pravic, so navedli v MDS-ju.

"Nedopustno, da večinski lastnik nima glasovalnih pravic"
Država o 57-milijonski naložbi v nov terminal danes ni smela odločati - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč decembra lani zaradi usklajenega delovanja v Aerodromu Ljubljana prepovedala uresničevati glasovalne pravice državi, Slovenski odškodninski družbi (Sod), Kapitalski družbi (Kad) in Zavarovalnici Triglav.

Država si je prizadevala, da bi na skupščini lahko glasovala, a neuspešno - svet ATVP-ja je v petek namreč sprejel odločbo, s katero je zavrnil zahtevo države, Soda in Kada, ki so skupno 64,85-odstotni lastniki Aerodroma, za izdajo dovoljenja za izvrševanje glasovalnih pravic na ponedeljkovi skupščini Aerodroma Ljubljana.

"V tej državi se bomo morali vprašati, kaj je z glasovalnimi pravicami večinskega lastnika. Zame je nedopustno, da večinski lastnik nima glasovalnih pravic," pa je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel izjavil po današnji skupščini.

Počakali bodo na razplet privatizacije
V Aerodromu Ljubljana bodo po odločitvi delničarjev, da zavrnejo naložbo v nov potniški terminal na Letališču Jožeta Pučnika, počakali na razplet glede načrtovane privatizacije - vlada je namreč družbo uvrstila na seznam prvih 15 podjetij, ki so predvidena za privatizacijo.

Želijo si takšnega partnerja, ki bo nadaljeval podobno zastavljeno strategijo, vključno z rastjo prometa, je povedal predsednik uprave družbe Zmago Skobir. "Zdaj se bo pač treba pripraviti na prodajo in iskati pametnega stratega, ki bo tak razvoj nadaljeval. Poskušali bomo vplivati na to, da pri prodaji dobimo nekoga, ki bo nadaljeval podobno zastavljeno strategijo, vključno z rastjo prometa. To je vse, kar lahko uprava naredi," je pojasnil.

Novi terminal je po mnenju Skobirja potreben iz dveh razlogov - tehnološkega in razvojnega. Ker je obstoječi star že več deset let, ne morejo uvesti moderne tehnologije, prostorsko je neprimeren za odpremo potnikov in prtljage, podobne težave pa imajo tudi pri tovornem prometu. Če bi morali v konicah dneva sprejeti več letal, bi imeli resne težave pri sprejemu, je zatrdil.

Naložba ne bi smela presegati 57 milijonov evrov
Skupščina bi po predlogu uprave dala soglasje k naložbi, ki ne bi smela presegati 57 milijonov evrov z možnostjo desetodstotnega odstopanja, ter podrobneje k sklenitvi pogodbe o izvedbi gradbeno-obrtniških instalacijskih del za gradnjo novega terminala in k finančni konstrukciji projekta. Aerodrom Ljubljana bi predvidoma 55,3 odstotka vrednosti projekta financiral iz lastnih sredstev, 23,5 odstotka iz nepovratnih evropskih sredstev, ki so že zagotovljena, preostalih 21,2 odstotka vrednosti projekta pa z bančnimi posojili.

Revizija in pregled poslovanja
Delničarji pa so v nadaljevanju skupščine podprli predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod), da se izvedeta revizija poslovanja Aerodroma Ljubljana v prvem letošnjem polletju,kar bo storila revizijska hiša Deloitte, in skrbni pregled poslovanja družbe, kar mora uprava po sklepu storiti najpozneje do 30. novembra - to bo podlaga za pogovore z morebitnimi vlagatelji v Aerodrom Ljubljana.

Aerodrom Ljubljana je v prvem polletju ustvaril več prihodkov in dobička, prek letališča pa je potovalo več potnikov. Prihodki so se na letni ravni zvišali za 1,9 odstotka, na 14,84 milijona evrov, čisti dobiček pa za 50,3 odstotka, na 2,98 milijona evrov, kar je nad načrti.

Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze ločeno sporočili iz družbe, se pozitivna gibanja v prometu nadaljujejo tudi v poletnih mesecih. Od januarja do konca avgusta so našteli 860.000 potnikov, kar je sedem odstotkov več kot v istem lanskem obdobju in pet odstotkov več od načrtov.