Novela zakona o bančništvu Banki Slovenije dovoljuje arbitrarno odrediti odpis vseh podrejenih obveznic slovenskih bank. Foto: BoBo
Novela zakona o bančništvu Banki Slovenije dovoljuje arbitrarno odrediti odpis vseh podrejenih obveznic slovenskih bank. Foto: BoBo

VZMD je v sredo na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu v imenu 250 malih imetnikov podrejenih obveznic banke.

Poziv je Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) poslalo približno 1.300 imetnikom, ki so vpisani v KDD, je pojasnil vodja združenja Kristjan Verbič. Če ne bodo uspeli, bodo šli vse do evropskega sodišča za človekove pravice, saj so zaznali resne kršitve ustave, je dodal.
Pobudo so vložili v imenu imetnikov 26. izdaje obveznic NLB-ja, kjer da gre za specifične razmere, saj so bili imetniki slednjih še posebej zavedeni, saj jih je NLB oglaševal in zamenjeval depozite za obveznice na samih okencih. Zato so tudi podali predlog za zadržanje izvajanja zakona, ki določa, da se bo v okviru sanacije bank omogočilo prenehanje ali konverzijo obveznic bank in katere namen je, da tudi imetniki hibridnih instrumentov prispevajo k reševanju bank.
Na vprašanje, zakaj niso združili moči skupaj z Društvom Mali delničarji Slovenije (MDS), kjer so napovedali, da bodo pobudi za presojo ustavnosti posameznih določil novele zakona o bančništvu za obveznico Abanke in obveznico 26. izdaje NLB-ja vložili v petek, je Verbič odgovoril, da "v MDS-ju ni bilo pripravljenosti za skupno aktivnost". Verbič je prav tako ocenil, da bi ukrep lahko prizadel okoli 500.000 državljanov, njegovo velikost pa na 200 milijonov evrov, čeprav so ocene Banke Slovenije višje.
Zgledovali so se po Špancih
Odvetnik Miha Kunič iz Odvetniške pisarne Kunič, prek katere so vložili pobudo, pa je povedal, da so v njej povzeli prakso iz Španije, kjer imetnikov podrejenih obveznic niso razlastili, temveč so po njihovem vedenju posamezne banke z imetniki sklenile anekse in so ti izgubili med 14 do 19 odstotkov nominalne vrednosti obveznic.

Po njegovem mnenju pa bi lahko šlo tudi za resne kršitve ustave, med drugim za kršitev pravne predvidljivosti in retroaktivnosti, kršitev pravice do pravnega sredstva, kršitev varstva zasebne lastnine in kršitev določnosti pravnih aktov. "Vse te kršitve ne utemeljujejo posegov v človekove pravice, določene z ustavo," je še povedal Kunič.