Za delodajalce so ugodnejša leta, ko prazniki pridejo na dni ob koncu tedna. Foto: EPA
Za delodajalce so ugodnejša leta, ko prazniki pridejo na dni ob koncu tedna. Foto: EPA
Delavec
V prvih dveh četrtletjih lanskega leta se je občutno zmanjšalo število opravljenih delovnih ur. Foto: EPA

8. februar, slovenski kulturni praznik, pride na ponedeljek. Velikonočni ponedeljek bomo praznovali 5. aprila, naslednji dela prost dan pa bo 27. april, dan boja proti okupatorju. 1. in 2. maj bosta letos v soboto in nedeljo.

Sledi 25. junij, dan državnosti, ki bo v petek, nato pa 15. avgust, Marijino vnebovzetje, ki bo znova v nedeljo. Prav tako bo v nedeljo dan reformacije, ki ga praznujemo 31. oktobra, 1. november pa pride tako na ponedeljek. Tudi konec leta bo manj prostih dni, saj sta božič in dan samostojnosti in enotnosti (26. december) v soboto in nedeljo in tako natanko teden pozneje tudi 1. in 2. januar, a to je že leta 2011.

Lani zaradi krize manj delovnih ur kot leto prej
Po navedbah ekonomistov več prazničnih dni med tednom pomeni nižjo produktivnost, zato sami zagovarjajo čim manj dela prostih dni. Za manj opravljenih delovnih ur pa je bila lani kriva predvsem kriza. V prvem četrtletju je število opravljenih delovnih ur padlo za 4,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, v drugem četrtletju pa za 2,7 odstotka manj delovnih ur.

Zaposleni je v drugem četrtletju mesečno povprečno opravil 135 dejanskih delovnih ur ali za 3,6 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej. Skupno je bilo tako opravljenih 304,3 milijona delovnih ur, kar je 5,8 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej, ugotavlja statistični urad. Najizraziteje je število delovnih ur upadlo v finančni in zavarovalniški dejavnosti, najmanj pa v oskrbi z električno energijo, s plinom in paro.

Največ delovnih ur je v drugem četrtletju lani opravil zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, to je v povprečju 141 delovnih ur, najmanj pa v drugih dejavnostih, 124 delovnih ur.