Kako naprej, bo nadzorni svet Abanke odločal sredi oktobra. Poslovanje banke je nemoteno, saj dvočlanska uprava opravlja vse naloge znotraj svojih pristojnosti, je zagotovil predsednik nadzornega sveta Janez Bohorič.

Kakšni so razlogi za tako odločitev, iz Banke Slovenije niso sporočili, zapisali so le, da so v vsaki odločbi o izdaji oziroma zavrnitvi dovoljenja natančno navedeni in obrazloženi razlogi. Opredeljeni so po zakonu o bančništvu in so zavezujoči pri odločanju Banke Slovenije.

Narat se bo o nadaljnjih korakih po preučitvi obrazložitve odločbe odločal skupaj s svojo odvetniško ekipo. Ob tem je za Finance dodal, da je izdajo licence Banka Slovenije zavrnila kljub izpolnjevanju vseh formalnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o bančništvu. V Banki Slovenije so odgovorili, da je začetek postopka sodnega varstva legitimna pravica vložnika zahteve za izdajo dovoljenja, če se z odločitvijo Banke Slovenije ne strinja.

Nadzorniki Banke Slovenije so Narata za predsednika uprave izbrali po tragični smrti Aleša Žajdele. Narat je bil do decembra lani član uprave NLB-ja.

Kriva tajkunska posojila, ki jih je odobraval NLB?
Prav zaradi Naratovega sodelovanja v upravi NLB-ja naj bi imela Banka Slovenije največ zadržkov do podelitve licence, je pred dvema tednoma poročal Dnevnik. Banka je namreč v zadnjih časih financirala tudi menedžerske odkupe in druge gospodarske družbe, ki so pozneje imele in še imajo težave z odplačevanjem posojil. Pri odločitvi naj bi se centralna banka oprla na zakon o bančništvu, ki pravi, da Banka Slovenije kandidatu lahko zavrne dovoljenje za opravljanje funkcije, če iz podatkov, ki jih ima na voljo, izhaja, da bi lahko bilo ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o upravljanju s tveganji.

Če bi bila Banka Slovenije pri uveljavljanju tega določila dosledna, bi morala postopke za odvzem licence sprožiti proti večini uprav slovenskih bank, saj so vse banke odobravale tajkunska posojila, nekatere pa so bile celo bolj izpostavljene kot NLB.

Zavrnitev podelitve licence se zgodi le redko. Leta 2005 je Banka Slovenije zavrnila izdajo dovoljenja Matjažu Jauku, ki je kandidiral za člana uprave Abanke, pred leti pa tudi Henriku Peternelju, kandidatu za člana uprave Poštne banke Slovenije, ter kandidatu za člana uprave Deželne banke Jožefu Berdniku. Eden izmed zavrnjenih kandidatov naj bi banko tudi tožil, a tožbo izgubil, je poročal Večer.