Državni statistični urad je objavil podatke o prostih delovnih mestih v tretjem četrtletju. Zbrani so bili na referenčni dan: 31. avgusta.

Gre za obdobje med obema valoma koronske krize, ko so podjetja spet lahko začela opravljati svoje dejavnosti, so pojasnili na uradu.

Delodajalci so v tretjem četrtletju razpisali nekaj več kot 13.600 prostih delovnih mest, kar je za približno 2500 več kot v četrtletju prej. Prav tako se je za nekaj več kot 3000 povečalo število zasedenih delovnih mest.

V primerjavi z drugim četrtletjem se je povpraševanje po novi delovni sili povečalo v večini dejavnosti, na šestih področjih dejavnosti od skupaj osemnajstih pa so statistiki zaznali rahel upad. Največ prostih delovnih mest so razpisali v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih (skoraj 2900 v vsaki dejavnosti), sledila je dejavnost trgovine, kjer so razpisali skoraj 1800 prostih delovnih mest.

Kakšna pa je dejanska zaposlenost?

Podatki, iz katerih so odstranjeni vplivi sezone in koledarja, kažejo, da je bilo v Sloveniji zasedenih nekaj več kot 766.000 delovnih mest ali za približno 3000 več kot v prejšnjem četrtletju. V drugem trimesečju, ko podjetja zaradi epidemije skoraj dva meseca niso smela opravljati svoje dejavnosti ali pa so jo izvajala v zmanjšanem obsegu, se je število zasedenih delovnih mest zmanjšalo za skoraj 30.000.

V tretjem četrtletju se je to število spet začelo povečevati, razen v treh dejavnostih, in sicer v predelovalni, finančni in zavarovalniški dejavnosti ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

V medletni primerjavi se je medtem število zasedenih delovnih mest na ravni države zmanjšalo za skoraj 8000.

Stopnja prostih delovnih mest je bila v letošnjem tretjem četrtletju 1,7-odstotna, kar je za tri desetinke odstotne točke več kot v prejšnjem trimesečju; v primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je ta zmanjšala za pet desetink odstotne točke. Najvišja je bila tokrat v gradbeništvu (4,7-odstotna) ter v gostinstvu in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (pri obeh je bila 3,1-odstotna).

Zavod za zaposlovanje porabil 312 milijonov evrov

Zavod za zaposlovanje je do vključno torka za povračila nadomestil plač za skrajšani delovni čas, za čakanje na delo in za čas odrejene karantene ter za začasna denarna nadomestila izplačal 312,4 milijona evrov.

Sorodna novica Cigler Kralj: Med 19.000 oskrbovanci aktivno okuženih 1551. Virus v 85 % domov.

Kot je na sredni novinarski konferenci povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, je zavod za zaposlovanje do vključno torka prejel 12.739 vlog delodajalcev za povračilo nadomestil za skrajšani delovnik za 59.827 zaposlenih. Za ta ukrep je zavod delodajalcem do zdaj izplačal skoraj 9,4 milijona evrov za nekaj več kot 17.400 oseb.

Za povračila nadomestil plač za čakanje na delo je zavod izplačal 301,9 milijona evrov, za povračila nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene 240.000 evrov in za začasna denarna nadomestila 914.000 evrov.

Sorodna novica Vlada sprejela šesti protikoronski sveženj, ki prinaša delno nadomestilo fiksnih stroškov podjetij

Pomoči trgu dela ob spopadanju s pandemijo covida-19 je namenjen tudi šesti protikoronski zakon, katerega predlog je v torek sprejela vlada in ga v sredo poslala v DZ. Predlog med drugim prinaša podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in višje povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma, poenostavljajo se tudi postopki prijave dela na domu.

Predlog po ministrovih besedah uvaja tudi pomembne spremembe pri zagotavljanju dodatnega kadra. Tistim, ki bodo sklenili pogodbo za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, bo v tem času pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost mirovala, po poteku pogodbe pa bodo znova prejemali nadomestilo, kot so ga prej.