Za Slovenijo zakon predpisuje, da lahko družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) prevzame od banke samo tista posojila podjetij, ki imajo sedež v Sloveniji, je povedal v pogovoru za Delo. "NLB in njene hčerinske družbe po Balkanu imajo veliko posojil, ki so jih dale podjetjem v državah nekdanje Jugoslavije," je pojasnil in dodal, da so balkanski posojilni portfelj pregledali že lani in opravili slabitve ter rezervacije.
"Še vedno gre za visoke številke, ki jih bomo razkrili po objavi lanskih poslovnih rezultatov, predvidoma po seji nadzornega sveta NLB-ja konec februarja. Vendar so za ta sredstva oblikovane tudi velike rezervacije. Lahko potrdim, da je lanska izguba velika. Rezultat je logičen glede na naše čiščenje portfelja na realno vrednost. Daleč največji razlog za lansko izgubo je bilo oblikovanje potrebnih rezervacij," je povedal.

300 jih je navrtalo glavnino luknje v portfelju
V vseh petih tranšah prenosa, ki se bo končal aprila, je tako po njegovih navedbah malo manj kot 300 komitentov. "Gre za več kot 1.500 transakcij, bruto vrednost za banko pred rezervacijami je bila dve milijardi evrov. Banka je imela za ta posojila in naložbe milijardo evrov rezervacij, od DUTB-ja pa je po prenosu prejela za 600 milijonov evrov obveznic," je nanizal.

Je pa znova zagotovil, da odgovornost za tak obseg slabih posojil razčiščujejo. Lani so vložili več kot 30 ovadb za konkretne primere, letos to nadaljujejo. Vendar je opozoril, da je veliko ljudi iz tistega časa zapustilo NLB, zato je morda delno zgrešena predstava, da bi lahko izvedeli še veliko več od ljudi v banki.

Ljudje jim še zaupajo
Tudi zaupanje v banko po njegovih besedah ni padlo, saj da so januarja zaznali zelo zdrav priliv vlog, kljub odlivu več kot 400 milijonov evrov v obliki dvignjenih depozitov prebivalstva. Tržni delež NLB-ja je po njegovih navedbah zdaj pri dobri četrtini bančnega trga.

O financiranju podjetij je povedal, da se za dobre projekte vsi potrudijo. "Jasno pa je, da preveč zadolženih podjetij ne moremo kreditirati, ker bi nova posojila pri prezadolženih podjetjih samo še poslabšala njihov položaj. Vem, da nekateri težko sprejmejo to dejstvo," je dodal. Ob tem je dodal, da so banke v preteklosti v konkurenčni tekmi "tudi kdaj nekritično odobravale posojila". "Iz takšnega obnašanja je nastalo veliko slabih posojil."

V Sloveniji je po njegovem mnenju težava v operativni nezmožnosti prestrukturiranja. "Spremljali smo podjetja z zdravimi jedri, ki bi lahko preživela v zdravem delu, ne pa v celoti. Vsi ne bi mogli obdržati služb. Zaradi različnih interesov tudi zdravi del ni bil rešen in prestrukturiranja ni bilo. Taki primeri so zame največje razočaranje," je povzel.