Marko Simoneti je nadzorni svet NLB-ja vodil med koncem leta 2009 in sredino leta 2012. Po njegovih besedah so bili v tistem času pritiski ministrov in javnosti, ki jih je zaznal, zelo očitni in javni.

"Nihče ni skrival mnenja, kaj bi moral NLB v zelo konkretnih transakcijah početi," je dejal Simoneti, ki je povedal, da je svoj položaj v NLB-ju zapustil po takratni neuspešni prodaji Mercatorja, ki "je primer, ki kaže na kompleksnost takratnih dogajanj in na interese z nepravim načinom izvedbe".

Po njegovih besedah je nekdo iz države prodal delež Mercatorja nekomu, ki ni imel denarja. In tako so se delnice te družbe znašle v rokah bank. "Nimam nič proti različnim legitimnim interesom, ni bil pa primeren način, na katerega se je prodaja izvajala." (Država oziroma državna sklada Kad in Sod sta namreč leta 2005 prodala svoja deleža v Mercatorju podjetjem v skupini Pivovarne Laško in Istrabenzu.)

Pred komisijo je nastopil tudi nekdanji predsednik nadzornikov NKBM-ja Dušan Jovanović. Na položaju je bil od konca avgusta 2011 do sredine leta 2012. Tudi on je spregovoril o Mercatorju in drugih podobnih primerih. Kot je dejal, je bilo v času njegovega mandata kot člana in kot predsednika nadzornega sveta veliko pritiskov.

Konflikt med državo in KBC-jem
Simoneti je tudi opozoril na stalen konflikt interesov dveh velikih lastnikov NLB-ja, na eni strani države in na drugi belgijske banke KBC. "Imela sta različen pogled na vlogo te banke, ko se je kriza začela," je dejal in izpostavil še različne ocene vodstva banke in tistih, ki so takrat upravljali državo, o tem, koliko kapitala banka potrebuje. Tudi Jovanović je izpostavil podobno težavo, v njihovem primeru med vodstvom banke in državo.

Neskončno vzrokov in odgovorov
Opozoril je še, da ima vprašanje, zakaj je NLB slabo posloval, neskončno odgovorov, pa tudi veliko vzrokov. Takrat se je dajala prednost domačim lastnikom, ni pa bilo domačega denarja. "20-letni razvojni model Slovenije je bankrotiral," je bil še slikovit nekdanji predsednik NLB-ja, globalni šoki pa so Slovenijo "dobili v razmerah, ko smo bili zelo ranljivi".

Simoneti je opozoril, da so bili finančni holdingi, ki imajo poleg gradbeništva največ težav, ob privatizaciji brez dolgov. Po konsolidaciji lastništva pa so postali najbolj zadolženi in "veliko slovenskih bank se je v njih ujelo s slabimi krediti, ker je to premoženje po krizi postalo bistveno manj vredno".

Kot je dejal, Slovenija ni bila izpostavljena do ameriških težav z izvedenimi finančnimi instrumenti, ne do obvezniške krize evrskih držav, zato takšnega razpleta marsikdo upravičeno ni predvidel. "Imeli pa smo lokalne eksotične naložbe. Te so postale tako problematične, da nas je to stalo več, kot smo mislili."

Jovanović priznal pritiske
Tudi Jovanović je priznal pritiske. Komisiji je povedal, da je bilo v času njegovega mandata kot člana in kot predsednika nadzornega sveta veliko pritiskov, predvsem medijskih. "Pritisk pa je vršila tudi celotna uprava AUKN-ja," je dejal in dodal, da je o tem obvestil nekdanjega in sedanjega guvernerja Banke Slovenije.

Kot je dejal, so želeli spremembo sklepa o prodaji Mercatorja, scenarija za zamenjavo predsednika uprave banke, spremembo strateških odločitev, investiranja v tujini. Kot pa je zagotovil, noben od pritiskov ni bil dovolj močan, da bi spreminjal svoje odločitve. Tako se čuti odgovornega za vse, kar je počel kot predsednik nadzornikov, ne pa za strmoglavljenje vrednosti delnice banke.

Pred komisijo tudi Bohorič iz Abanke
Pred komisijo je bil zaslišan še nekdanji predsednik nadzornikov Abanke Janez Bohorič, ki je to funkcijo opravljal od sredine leta 2009 do približno sredine leta 2012. Osredotočil se je zlasti na razloge za to, da je banka iz ene najboljših prešla v današnje slabo stanje.

Potem ko je leta 2010 umrl takratni predsednik uprave Aleš Žajdela, so na njegovo mesto imenovali Mateja Narata, ki pa ni dobil dovoljenja Banke Slovenije. Šele na začetku leta 2011 je na čelo banke prišel Jože Lenič. To pa je bilo po Bohoričevih navedbah kritično leto, v katerem so se zgodili, ne pa bili povzročeni hudi dogodki.

Bohorič je do pomladi 2011 vodil Savo, ki je bila pred podržavljenjem Abanke konec preteklega leta 24-odstotna lastnica te banke. Poudaril je, da jim je bilo ravno zaradi tega lastništva v interesu, da je banka uspešna. "V cunamiju krize nam tega kljub temu ni uspelo zagotoviti," je obžaloval.

Po njegovih besedah je zaradi krize propadla tudi načrtovana združitev Abanke in Gorenjske banke. "Ta je prišla do točke, ko so bile delnice ocenjene in je bilo določeno priporočeno menjalno razmerje. Potem je prišla kriza in ni se več govorilo o združevanju, ampak o preživetju."

Opozoril je, da je Slovenija zdaj na sredini poti, da reši težave. "Če dokapitalizacija bank ne bo imela za posledico kreditiranja gospodarstva, ki lahko le s tem uspe prebroditi krizo in preživi, potem ne bo šlo," je dejal.