Gospodarska rast se je okrepila. Foto: Shutterstock
Gospodarska rast se je okrepila. Foto: Shutterstock

V devetih mesecih skupaj je bil BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji za 1,4 odstotka.

V devetih mesecih skupaj je bila medletna realna rast BDP-ja z 1,4 odstotka blizu zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov za celoletno rast slovenskega gospodarstva. Te ocene so bile namreč v zadnjem času popravljene navzdol in so pri 1,5 odstotka.

Vpliv na gospodarska gibanja je imelo v tretjem letošnjem četrtletju tudi večje število delovnih dni kot v lanskem. Letos sta bila tako dva delovna dneva več, so pojasnili na Sursu.

Kljub rahli pospešitvi glede na drugo trimesečje pa gospodarska dinamika ostaja precej bolj umirjena kot ob koncu preteklega leta in tudi še na začetku letošnjega leta.

Rast BDP-ja v povprečju EU-ja

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo tudi za primerjave v EU-ju, je bila medletna rast v tretjem trimesečju nekoliko nižja, 1,0-odstotna. V četrtletni primerjavi je bila medtem 0,3-odstotna. V drugem četrtletju sta bili ti stopnji rasti pri 0,7 oz. 0,1 odstotka.

Če je bila pred letošnjim drugim trimesečjem gospodarska rast v Sloveniji precej nad povprečjem evrskega območja in celotnega EU-ja, pa je po upočasnitvi zdaj prav na ravni povprečja. Po popravljenih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je namreč BDP v območju z evrom v tretjem trimesečju medletno okrepil za 0,9 odstotka, v celotnem EU-ju pa za 1,0 odstotka.

Občuten padec investicij

Domača poraba se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zmanjšala za 0,4 odstotka. Na upad domačega povpraševanja so vplivale bruto investicije, te so upadle za 13,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,2 odstotka. Najizraziteje so upadle investicije v gradbene objekte, in sicer za 14,5 odstotka, nižje pa so bile tudi investicije v opremo in stroje (za 2,6 odstotka), navaja statistični urad.

Končna poraba se je dvignila za 3,8 odstotka. V okviru njen je najbolj zrasla končna poraba države (za 9,1 odstotka), povečali pa sta se tudi porabi gospodinjstev (za 1,9 odstotka) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (za 1,8 odstotka).

Negativno je na BDP vplivalo tudi gibanje zalog, ki je gospodarsko rast oklestilo za 1,3 odstotne točke.

Rast izvoza in uvoza

Izvoz se je skupno povečal za 8,4 odstotka, izraziteje pri blagu (za 9,3 odstotka) kot pri storitvah (za 4,9 odstotka). Zvišal se je tudi uvoz (za 6,5 odstotka), od tega pri blagu za 6,6 odstotka in pri storitvah za 4,5 odstotka. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP-ja je bil pozitiven in je znašal 1,9 odstotne točke.

Prvi padec zaposlenosti po dolgem obdobju

Skupna zaposlenost se je v tretjem trimesečju medtem malenkost zmanjšala, in sicer za 0,1 odstotka. Gre za prvi padec po zelo dolgem obdobju. Pred tem se je, z izjemo začasnega koronskega šoka, zaposlenost konstantno povečevala od drugega četrtletja 2014.