Vodja misije Donal McGettigan, ki je bil v preteklih dneh prvič v tej vlogi v Sloveniji, je ob koncu tokratnih posvetovanj s predstavniki vlade, Banke Slovenije, socialnimi partnerji in drugimi deležniki poudaril, da se je Slovenija izkazala kot izjemno odporna proti gospodarskim negativnim učinkom pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini.

Slovenija je po McGettiganovih besedah v močnem položaju tudi, ko gre za spopad z energetsko krizo, saj ima raznoliko mešanico energetskih virov in je dobro vpeta v evropski elektroenergetski sistem.

So pa napovedi tako kot drugod po Evropi zahtevnejše. Inflacija je visoka, negotovost in tveganja pa povečani. V IMF-ju kljub povečanim tveganjem po vnovični močni rasti v tem letu – oktobra so jo ocenili na 5,7 odstotka – prihodnje leto pričakujejo skoraj dvoodstotno rast BDP-ja in vrnitev na potencialno rast na srednji rok.

Kot je razkril finančni minister Klemen Boštjančič, naj bi rast prihodnje leto po predvidevanjih sklada dosegla 1,8 odstotka, kar bi bilo še za 0,1 odstotne točke več od napovedi oktobra. V obdobju do 2027 pa naj bi se ustalila pri približno treh odstotkih.

Vasle: Strinjamo se z napovedmi IMF-ja

Sorodna novica IMF Sloveniji za letos zvišal napoved gospodarske rasti, za prihodnje leto pa jo je znižal

V Banki Slovenije se po besedah guvernerja Boštjana Vasleta z napovedmi IMF-ja strinjajo. Tudi oni tako pričakujejo, da bo rast letos s približno petimi odstotki razmeroma visoka, nekoliko večja umiritev pa bo v letu 2023, še posebej v prvi polovici leta.

Pričakovana rast naj bi bila vseeno tudi v 2023 razmeroma visoka, čeprav napoved spremljajo številna tveganja. Ker pa je bilo okrevanje v Sloveniji po covidni krizi med najhitrejšimi v evrskem območju, v Banki Slovenije ne izključujejo niti pozitivnih presenečanj. Tudi Boštjančič ob zgodovinsko velikem obsegu načrtovanih investicij v prihodnjih letih pričakuje višjo rast od napovedi.

Trenutno visoka inflacija se bo medtem prihodnje leto in v naslednjih letih zniževala, je dejal McGettigan. Za njeno padanje in istočasno za zniževanja javnega dolga pa je treba po njegovih besedah poleg denarne politike na ravni evrskega območja zaostrovati tudi fiskalno politiko. S tem se je strinjal tudi Vasle.

IMF za bolj ciljane ukrepe proti energetski krizi

"A to ne izključuje začasnih in ciljanih ukrepov za pomoč najranljivejšim v energetski krizi," je bil jasen McGettigan. Poudaril je, da so časovno omejeni in ciljani ukrepi boljši kot regulacija cen, ki je "draga in ne spodbuja varčevanja z energijo". Prav tako je ocenil, da bi morala država pri obravnavi visokih cen energije pomagati le podjetjem v dobrem finančnem in poslovnem stanju.

Boštjančič se zaveda, da morajo biti ukrepi ciljani in začasni ter zasnovani tako, da ne ustvarjajo dodatnega pritiska na inflacijo. Je pa priznal, da je to kdaj lažje govoriti kot storiti. Po njegovih besedah so tako članice EU-ja letos sprejele približno 70 odstotkov ukrepov splošne narave, ne ciljno usmerjenih. Tudi v Sloveniji smo na začetku sprejeli splošne ukrepe, v zadnjem času pa se vlada loteva vse bolj ciljanih.

Po pokojninskih reformah ... pokojninska reforma

Po McGettiganovih besedah so imeli v zadnjih dneh pogovore tudi glede pokojninske reforme. IMF meni, da mora reforma prinesti postopne spremembe na področju dvigovanja upokojitvene starosti in usklajevanja pokojnin. IMF Slovenijo tradicionalno poziva k širokim strukturnim reformam in nadaljnjim visokim investicijam za dohitevanje povprečja EU-ja.

Vasle je pripomnil, da so reforme na področjih obravnave staranja prebivalstva, produktivnosti, digitalizacije in zelenega prehoda bistvenega pomena za dvig potenciala slovenskega gospodarstva za rast in za boljšo kakovost življenja.

IMF: Davki na delo razmeroma visoki

Govorili so tudi, tako vodja misije IMF-ja, o tem, da so davki na delo razmeroma visoki, na premoženje pa razmeroma nizki, beseda je tekla še o davčnih razbremenitvah, ki da znižujejo javnofinančne prihodke.

Po Boštjančičevih besedah se vlada zaveda, da davčna politika dolgo ni bila prevetrena, zaradi česar so se nabrale sistemske pomanjkljivosti, ki dolgoročno negativno vplivajo na vzdržnost javnih financ. Ponovil je, da vlada pripravlja celovito strukturno davčno reformo, v katero bo privabila kar najširši krog deležnikov.

Tveganja za finančno stabilnost

Na področju finančnega sistema so predstavniki IMF-ja ugotovili, da je finančni nadzor v Sloveniji dober, a da je treba biti še naprej pozoren na tveganja za finančno stabilnost, še posebej v nepremičninskem sektorju. Makrobonitetne ukrepe je treba prožno prilagajati, je dejal McGettigan.

Vasle je povedal, da je bančni sistem trenutno v dobrem stanju, se pa na Banki Slovenije zavedajo, da se razmere v gospodarstvu že spreminjajo in to predstavlja veliko tveganje tudi za banke. Zato so okrepili mikrobonitetni nadzor, pri makrobonitetnem nadzoru pa se je Banka Slovenije že v letu 2019 začela pripravljati na scenarij, ko se bodo gospodarske razmere začele slabšati.

Potem ko so najprej z ukrepi obravnavali morebitna tveganja prebivalstva z odplačevanjem posojil, je zdaj njihova glavna skrb, kako ohraniti čim več trenutne visoke ravni kapitala v bankah za morebitno uresničitev negativnih scenarijev.