encingerja ni tako črno, kot ga slikajo nekateri ekonomisti. A napovedi niso bleščeče.

Med "nesporne resnice" o slovenskem gospodarstvu sodi "zmanjševanje izvozne konkurenčnosti", kar naj bi se kazalo v tem, da je med izvoženimi izdelki vse manj tehnološko zahtevnih oziroma vse manj takih z visoko dodano vrednostjo. A povsem enostavna primerjava z državami Evropske unije hitro pokaže, da stanje ni tako črno, kot ga slikajo nekateri, trdi ekonomist Mencinger v zadnji številki publikacije inštituta EIPF Gospodarska gibanja.

"Vseeno je, kaj izvažamo"
Po vrednosti izvoza, preračunani na prebivalca, se je Slovenija v zadnjem desetletju s povprečnim zneskom 8.200 evrov uvrščala na deveto mesto v EU-ju. Izvoz na prebivalca, čeprav posredno, najbrž precej bolje pokaže izvozno konkurenčnost posameznega gospodarstva kot pa različni kazalniki o strukturi izvoza, trdi Mencinger.

Po njegovih besedah tudi ni pomembno, ali gre za izvoz tehnično zelo zahtevnih proizvodov ali pa za krompir. Kot primer navaja Nizozemsko, od katere kupujemo čebulo in solato, pa "bi najbrž težko trdili, da gre za tehnološko zaostalo državo".

Krčenje izvoza v EU-ju bo imelo vpliv pri nas
Se je pa zdaj zaradi hitrega usihanja gospodarske aktivnosti začelo krčenje izvoza v EU-ju, ugotavljajo avtorji Gospodarskih gibanj. Mesečni podatki o izvozu blaga kažejo, da je zaostajanje v zadnjih mesecih v EU-ju bistveno hitrejše kot v Sloveniji, saj je izvoz EU-ja padel za 0,5 odstotka, medtem ko se je v Sloveniji zvišal za 7,1 odstotka.

A ker je velik del izvoza Slovenije vezan na izvoz EU-ja, bo dogajanje v Evropi dodatno zavrlo rast izvoza iz Slovenije - prodaje v EU-ju predstavljajo namreč približno 70 odstotkov celotnega izvoza blaga Slovenije, opozarjajo.