Kot je pojasnil odvetnik Mercatorja Aleš Melihen, "si urad za varstvo konkurence preširoko razlaga zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ki je po mnenju Mercatorja neskladen z ustavo". V Najboljšem sosedu še menijo, da je sistem enotnih cenikov običajna komunikacija med trgovci v Evropi in ne omejuje konkurence, zato se ne strinjajo z varuhom konkurence.

Melihen je ob tem ocenil, da je urad za varstvo konkurence postopke zoper Mercator vodil nestrokovno in nezakonito, ko je iz prostorov družbe odnesel dokumentacijo. Kljub odločbi informacijske pooblaščenke, ki je prepovedala uporabo podatkov zaseženih pri omenjenih trgovcih, pa je varuh konkurence od Mercatorja zahteval tudi podatke o komunikacijah z ostalimi trgovci.

Mercator je v zvezi s sistemom enotnih cenikov naročil tri ekspertize; pri mariborskem inštitutu za ekonomsko in korporatuvno upravljanje, mednarodnem strokovnjaku s področja konkurence Johnu Tempelu Langu in pri družbi A. T. Kearny.

Mariborski inštitut je med drugim ugotovil, da je sistem enotnih cen le izhodišče za pogajanja med trgovci in dobavitelji, končna cena pa je stvar pogajanj med njimi. Tamel Lange pa je ocenil, da ceniki ne omejujejo konkurence, ter da ni prihajalo do komunikacije med trgovci pri oblikovanju končnih cen, je dejala članica uprave za pravne zadeve, kadre, organizacijo in splošne zadeve Vera Aljančič Falež. Družba A. T. Kearny pa je ugotovila, da pri posredovanju enotnih cenikov trgovci med seboj niso prišli do občutljivih informacij, so še pojasnili v Mercatorju.

A. M.