Fabris Peruško, Uroš Verbovšek, Andraž tuš, Tomislav Kramarić, Hrvoje Bošnjak, Zoran Mitreski. Podpisniki pogodbe so prepričani, da povezovanje predstavlja temelje za prihodnjo rast skupnega podjetja in dolgoročno vzdržnost poslovanja, s katero bodo pridobili vsi deležniki in posledično celotno gospodarstvo.

"Povezovanje Mercatorja, ki je v lasti Fortenova grupe, in Engrotuša bo utrdilo položaj obeh trgovskih podjetij ter slovenskim dobaviteljem in zaposlenim prineslo nove razvojne priložnosti, koristi iz povezovanja pa bodo imeli tudi kupci," so zapisali v skupnem sporočilu za javnost. Transakcija naj bi bila vredna približno 30 milijonov evrov, kupec pa bo moral pridobiti še soglasje agencije za varstvo konkurence.

Andraž Tuš je v imenu prodajalcev, podjetij Tuš holding in AH Invest 1 pojasnil, da so podpisali pogodbo o prodaji 100-odstotnega deleža podjetja Engrotuš, brez dejavnosti Tuš drogerija, ki je v postopku oddelitve. "Po večmesečnih pogajanjih smo se odločili za prodajo kupcu, ki je po naši oceni najboljša izbira za zaposlene, poslovne partnerje in razvoj osnovne dejavnosti podjetja. Verjamemo, da bo imelo to povezovanje pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo."

Kot sta poročala časopisa Delo in Finance, sta ob koncu prodajnega postopka trgovske verige Tuš, ki je v 80-odstotni lasti sklada Alfi in 20-odstotni lasti Mirka Tuša, ostala dva ponudnika, na koncu pa je bila Fortenova prepričljivejša. Ponudila je tudi nekaj višjo kupnino od nemške trgovske verige Rewe. Po informacijah časopisov naj bi nepremičnine ostale skladu Alfi oziroma upnikom Engrotuša, ki se je razdolžil tudi s prodajo nepremičnin.

Predsednik poslovodstva Mercatorja Tomislav Kramarić je ob podpisu pogodbe dejal, da se v trgovinskem sektorju nadaljuje konsolidacija lastništva. "Mercator opaža stabilno organsko rast, pri čemer nam bo za doseganje poslovnih ciljev pomagal tudi nakup in povezovanje z Engrotušem. Prepričan sem, da je povezovanje v interesu vseh, od zaposlenih, kupcev do slovenskih dobaviteljev v celotni verigi. S povezovanjem bomo okrepili tudi stabilnost obeh trgovskih podjetij in slovenskemu trgu ponudili najboljšo izbiro."

Čakanje na soglasje agencije za varstvo konkurence

Kupec bo moral pridobiti še soglasje Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), saj ima Mercator največji, približno četrtinski delež na trgu, Tuš pa zaseda dobro desetino trga. Po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence se šteje, da ima podjetje prevladujoč položaj, če njegov tržni delež na slovenskem trgu presega 40 odstotkov, če gre za dve ali več podjetij, pa mora biti ta delež višji od 60 odstotkov.

Mercator ima po javno dostopnih podatkih približno 460 prodajnih enot, Tuš pa približno 260.
Časopisa pišeta še, da nobeno od podjetij ni v dobrem finančnem stanju. Mercator sicer še ni objavil poročila o lanskem poslovanju, iz baze Gvin pa je, tako Delo, razvidno, da je imel lani v Sloveniji 10,4 milijona evrov izgube. Matična družba Mercator je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila 1,26 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot predlani, dobiček iz poslovanja pa se je zmanjšal za petino, na 24,4 milijona evrov.

480,7 milijona evrov prihodkov Engrotuša

Engrotuš je medtem lani ustvaril 480,7 milijona evrov prihodkov, kar je 4,6 odstotka več kot leto prej, medtem ko je dobiček iz poslovanja upadel z 9,1 na 1,7 milijona evrov. Podjetje je ob tem imelo za 6,3 milijona evrov čiste izgube (leto prej čisti dobiček za 4,3 milijona evrov), je razvidno iz objave na Ajpesu. Glede na podatke na svoji spletni strani ima 2600 zaposlenih.

Znamko Tuš je leta 1989 z odprtjem prve trgovine v Slovenskih Konjicah ustvaril Mirko Tuš, ki je dolga leta veljal tudi za najbogatejšega Slovenca. Osnovna dejavnost skupine Engrotuš je trgovina, ki jo dopolnjujeta dejavnosti gostinstva in nepremičnin. V preteklosti se je skupina ukvarjala tudi s kinematografijo, komunikacijami (Tušmobil) in energetiko (Tuš Oil).

S svetovno finančno in gospodarsko krizo so se pokazale tudi finančne težave te skupine, sledile so odprodaje določenega premoženja, pa postopki preventivnega prestrukturiranja Tuša Holdinga in družb Engrotuš in Tuš Nepremičnine. Z nakupi terjatev je konec leta 2020 več kot 80-odstotni lastnik skupine Tuš in njegov upravljavec postal sklad Alfi. Direktor Engrotuša je danes Dušan Mitič, prokurist pa sin Mirka Tuša, Andraž Tuš.

Foto: BoBo
Foto: BoBo
Matjaž Han. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Matjaž Han. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Han zaskrbljen

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je po poročanju Dela novico o prodaji pospremil z zaskrbljenostjo. "V danih razmerah, ko ta dva trgovca obvladujeta tako velik del trga in ko še ne vemo, kaj bo s tožbo Todorića proti Hrvaški zaradi Agrokorja, ne vriskam od veselja ob novici o tem prevzemu," je dejal za časopis.

Ivica Todorić je obvladoval Agrokor, lastnika Mercatorja. Zdravi del Agrokorja je po propadu zaživel kot Fortenova. Spor Todorića in hrvaške države, ki je rešila Agrokor, še ni končan. Mednarodni center za poravnavo investicijskih sporov je pred kratkim zavrnil pritožbo hrvaške vlade in sprejel Todorićevo tožbo proti Hrvaški zaradi prestrukturiranja Agrokorja v okviru izredne uprave.

Han pričakuje, da bo varuh konkurence opravil svoje delo pri zaščiti potrošnikov pred prevelikim tržnim deležem novega trgovskega velikana. Ali bo AVK odobril prevzem, Han ni želel špekulirati. Prav tako ni želel komentirati, kaj tak prevzem pomeni za slovenske dobavitelje, so še pojasnili pri časopisu.

Mercator v nakup Engrotuša

Mnenje ekonomistke

Ekonomistka Karin Širec z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete je izpostavila, da prevzem Tuša prinaša tudi izzive. "Ob upoštevanju finančnega stanja obeh podjetij je jasno, da prevzem Tuša s strani Mercatorja predstavlja pomembno strateško potezo, še posebej ob upoštevanju rezultatov poslovanja v preteklem letu. Integracija Tuša bi lahko Mercatorju omogočila boljše pozicioniranje na trgu in izboljšanje finančne stabilnosti," je navedla za Slovensko tiskovno agencijo.

Združitev po njenih besedah odpira potencial za optimizacijo poslovanja in izboljšanje učinkovitosti, kar bi lahko okrepilo tržni položaj. "Prevzem je tudi jasen znak ambicij Mercatorja za širjenje svoje prisotnosti; ne le na slovenskem, temveč tudi na širšem regionalnem trgu," je dodala.