Kot poroča časnik Finance, analiza, ki sta jo za UVK opravila ekonomista Aljoša Feldin in Sašo Polanec, kaže, da je Mercator, ki je v 48-odstotni lasti skupine Pivovarna Laško, preveč popustljiv do svojih lastnikov in njegovih hčerinskih družb, Uniona, Radenske, Fructala in Vitala Mestinje. Glede na svojo pogajalsko moč bi Mercator po ugotovitvah ekonomistov za dobavo pijač lahko dobil veliko ugodnejše pogoje. Vendar pa so ti podobni kot pri Tušu in Sparu.

Poleg tega podatki kažejo, da so se pred letom 2005, ko Laško še ni bilo lastnik Mercatorja, za dobavo pijač ostreje pogajali. Nasprotno pa, denimo, francoski Leclerc kot manjši trgovec v Laškem kupuje po približno deset odstotkov višjih cenah od drugih.

Tri četrtine pijač iz Laškega
Družbe okoli Laškega sicer dobavijo okoli 77 odstotkov vseh pijač, ki jih proda Mercator, pri čemer je "najboljši sosed" lani obvladoval 64,3-odstotni delež na grosističnem trgu pijač. V številkah to pomeni, da se je lani od skupaj 151 milijonov evrov vrednega grosističnega trga pijač pri nas za dobrih 97 milijonov evrov prodalo prek Mercatorja, od tega za 75,33 miljiona evrov pijač, ki so nastale v okviru Laškega.

Bo Šrot sam prodajal Mercator?
Jani Soršak tega, kdaj bo uradno nastopil proti Laškemu, še ni sporočil, v njegovem uradu pa so za MMC dejali, da študije za zdaj ne komentirajo. Globa v takem primeru sicer znaša do deset odstotkov letnih prihodkov skupine, varuh konkurence pa lahko Bošku Šrotu po zakonu o preprečevanju konkurence naloži tudi obvezno prodajo Mercatorja.

Če torej Šrotu v letu dni po odločbi UVK-ja ne bi uspelo prodati Mercatorja, bi vodenje postopka prodaje lahko prevzel tudi sam varuh konkurence.

E. S.