Merkurju se izteka rok, do katerega mora sodišču predložiti načrt finančnega prestrukturiranja družbe in tako dopolniti vložen predlog za prisilno poravnavo. Če dopolnitve ne bo, bo podjetje šlo v stečaj.

Načrt reorganizacije je sicer po ponedeljkovih pogovorih z upniki dobil nekoliko drugačno podobo, a še vedno ni v celoti usklajen. Zagotovljena podpora pa je zaenkrat premajhna, da bi prisilna poravnava uspela.

S tujimi bankami najtežje najdejo soglasje
Kljub temu je nadzorni svet družbe dal svojo podporo, vodstvo pa zagotavlja, da bo nadaljevalo pogovore z upniki. Prepričani so, da bodo uspeli zagotoviti zadostno soglasje, najbolj nekooperativne pa so po njihovih besedah tuje banke. To so Sparkasse, SKB, Unicredit in Bawag.

Te imajo nekatere svoje terjatve tudi zavarovane, vendar predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar meni, da unovčevanja zavarovanj ne bo. Četudi pa bi se to zgodilo, ne bi predstavljalo večje grožnje Merkurju. Večinoma so namreč zavarovanja finančne naložbe, ki jih Merkur tudi sicer namerava odprodati, nekaj hipotek pa imajo te banke tudi na manj pomembnih nepremičninah.

200 milijonov Merkur dolguje dobaviteljem
Skupna finančna zadolženost skupine Merkur je 550 milijonov evrov, 200 milijonov evrov pa podjetje dolguje dobaviteljem. Največja bojazen za Merkur pa je, da ne bi uspeli pridobiti dovolj upnikov, ki bi svoje terjatve pretvorili v lastniški delež, saj velja, da naj bi bilo konverzije vsaj za 85 milijonov evrov.

Pri tem bo cena zamenjave dolga v kapital družbe za navadne upnike 57,5 evra na delnico, za zavarovane upnike pa 40 evrov. "Mislimo, da bomo s to ceno uspeli doseči prag 85 milijonov evrov, ki je po oceni uprave tisti, ki omogoča nadaljnje poslovanje," je poudaril Slapničar. Od tega bo odvisno tudi končno lastniško razmerje v Merkurju. Po nekaterih ocenah naj bi obstoječi lastniki obdržali dobrih 40 odstotkov lastništva, upniki pa naj bi s konverzijo postali 60-odstotni lastniki.

Nujno potrebujejo likvidnostno posojilo
Merkur je potemtakem vreden od 65 do 70 milijonov evrov. Vendar pa tudi glede cene delnic in vrednosti Merkurja ni dokončnega soglasja. Tako na primer Sava, ki bo po razlastitvi Merfina največja posamična lastnica Merkurja, z določeno ceno ni zadovoljna.

Merkur sicer zadj najbolj potrebuje likvidnostno posojilo v višini 40 milijonov evrov za obratna sredstva. Zaenkrat si je v dogovoru z bankami večji del posojila že zagotovil, nepokritih ostaja še od pet do deset milijonov evrov, vseeno pa se vodstvo družbe nadeja, da bo denar na računu podjetja sredi novembra. "Prej kot bomo dobili denar, prej bomo lahko spet ustvarjali primerno visoke prihodke in dobiček, iz katerega bi potem financirali vse ostalo," je poudaril predsednik uprave Blaž Pesjak.