Po novem predlogu, ki ga je podprla tudi Slovenija, bodo do okolja najprijaznejši tovornjaki do konca leta 2025 cestnine v celoti oproščeni.

Višina cestnine bo odvisna od tega, koliko do okolja škodljivih izpustov proizvedejo vozila. Za do okolja prijaznejša bo treba plačevati manj, pri čemer bodo prevozniki s tovornimi vozili brez škodljivih izpustov do aprila 2023 upravičeni do najmanj 50 odstotkov nižjih cestnin.

Posamične države bodo lahko do konca leta 2025 ponujale tudi večja, vse do 100-odstotna, znižanja cestnin, po letu 2025 bodo lahko cestnine nižje za med 50 in 75 odstotki.

Za manjšo onesnaženost zraka

Nova zakonodaja naj bi pospešila prehod na cestni promet brez škodljivih izpustov in pomagala zmanjšati onesnaženost zraka v mestih, saj so tovorna vozila po podatkih Evropske komisije odgovorna za 23 odstotkov vseh izpustov iz prometa v EU-ju.

Novi predlog nemškega predsedstva Sveta EU-ja so podprle vse države z izjemo Avstrije. Kot je dejal nemški minister za promet Andreas Scheuer, so po letih težkih pogajanj dosegli kompromis, saj bodo pravila državam omogočila prožnost, obenem pa jasno spodbujala uporabo do okolja prijaznejših tovornih vozil, je poudaril.

V Sloveniji se cestnina tovornih vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone trenutno zaračunava za vsak cestninski odsek, ki ga vozila prevozijo, njena višina pa je odvisna od dolžine posameznega odseka in značilnosti vozila, kot sta število osi in emisijski razred.

Spodbuda za čistejše okolje

Kot je dejal državni sekretar na slovenskem infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič, ki se je neformalnega zasedanja udeležil prek videokonference, je dogovor potreben zato, da bomo lahko odgovorili na izzive zelenega dogovora.

"Strinjamo se, da bo prehod na diferenciacijo ogljikovega dioksida pri cestninjenju pomenil dodatne spodbude za dekarbonizacijo prometa, vseeno pa bo treba zagotoviti ustrezne ukrepe, ki bodo upravljavcem cestninskih sistemov poenostavili postopke klasifikacije vozil," so njegove besede povzeli v sporočilu ministrstva.

Ob tem je Mihelič pozdravil podporo zadostni fleksibilnosti za države članice glede vinjetnega sistema, govoril pa je tudi o prenovi enotnega evropskega neba. To temo je osvetlil predvsem zaradi stroškov upravljanja zračnega prometa, doseganja potrebne zmogljivosti in odpornosti sistema na spremembe, okoljskega prispevka letalstva v okviru zelenega dogovora ter digitalizacije z uvajanjem novih tehnologij in načinov izvajanja storitev.

Kot je poudaril, morajo biti države članice pred uvedbo velikih sprememb v sistem upravljanja zračnega prometa enotne glede tega, ob kateri rešitvi si lahko obetajo pozitivne učinke glede stroškov, zamud, prilagodljivosti spremenljivim okoliščinam, zmanjševanja izpustov in novih tehnologij.

Pozval je k sprejetju rešitev, ki bodo zagotovile neomejeno izvajanje suverenosti držav članic v svojem zračnem prostoru. "Nacionalni obrambni in varnostni interesi so pomembni in vanje se ne sme posegati," je poudaril. Po doseženem dogovoru bodo najverjetneje sledila zahtevna pogajanja z Evropskim parlamentom, pričakovati je mogoče tudi ostra stališča prevoznikov, ki že nekaj časa opozarjajo, da jim strožja pravila glede izpustov vozil pomenijo dodatno zaostritev že tako zahtevnih tržnih pogojev.