Kot so na ministrstvu spomnili v sporočilu za javnost, bo Inšpektorat RS za delo nadzor opravljal tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi na podlagi prijav. "Namen poostrenega nadzora je, da s preventivnimi in represivnimi ukrepi dosežemo, da delodajalci pravočasno in v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti ter s tem ne kršijo temeljnih pravic delavcev," so pojasnili.
Inšpektorji bodo po njihovih navedbah posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače, kot to določa zakon.
"Delavce opozarjamo na to, da je izplačilo minimalne plače vezano na opravljanje dela za poln delovni čas, torej za izplačilo minimalne plače ne potrebujete delati dodatnih ur. Delavcem tudi svetujemo, da pozorno preverijo, ali so njihovi obračuni plač ustrezni," so zapisali.
V primeru ugotovljenih kršitev jih napotujejo na inšpektorat, s pisnim obračunom plače pa lahko denarno terjatev uveljavljajo tudi neposredno v izvršilnem postopku ali pa vložijo tožbo na pristojnem delovnem sodišču. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka.
Na ministrstvu so ob tem spomnili, da minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, znaša 1203,36 evra bruto. Če je osnovna plača delavca nižja od minimalne plače, mora delodajalec pri končnem obračunu dodati razliko do višine bruto minimalne plače.
Kot so tudi poudarili, morajo biti vsi dodatki ter del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost izločeni iz minimalne plače. Pri izračunu dodatkov se kot osnova praviloma upošteva osnovna plača delavca, brez prištetega zneska do višine minimalne plače.
V minimalno plačo tudi ni dovoljeno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu, na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju, pa tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade.
"Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu," so povzeli na ministrstvu.
Iz pisnega obračuna mora tudi izhajati, kateri dodatki in drugi elementi plače, ki ne smejo biti vključeni v minimalno plačo, so obračunani in v kakšnem obsegu. Delodajalec mora namreč ločeno obračunati vse elemente, ki so zakonsko izločeni iz minimalne plače.
V pripravi zakonske rešitve za omejitev učinka dviga minimalne plače na kreditno sposobnost
Za zaščito posojilojemalcev pred čezmernim kreditiranjem se je v Sloveniji določil znesek, ki naj bi posojilojemalcu mesečno ostal po poplačilu posojila za kritje nujnih življenjskih stroškov. V zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov ureja zakon o izvršbi in zavarovanju, zato je Banka Slovenije to ureditev uporabila tudi v svojih makrobonitetnih ukrepih, so spomnili v Banki Slovenije.
Zakon o izvršbi in zavarovanju za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo in kot nujne življenjske stroške določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora posojilojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu posojilne obveznosti, se pomembno znižuje kreditna sposobnost ljudi.
Potem ko je januarja minister za delo Luka Mesec nov znesek minimalne plače s 1074,43 evra zvišal na 1203,36 evra bruto oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto, mora tako posamezniku po plačilu vseh obrokov posojil na računu ostati nekaj več kot 914 evrov.
To po glasnih opozorilih bank, ki so sicer kritične tudi do samega makrobonitetnega ukrepanja Banke Slovenije, katerega cilj je sicer zmanjšati tveganja za potrošnike in ohranjati finančno stabilnost, dejansko onemogoča najemanje posojil številnim slovenskim gospodinjstvom, tudi tistim z dohodki do povprečne plače.
Na ministrstvu za finance so tako na podlagi dogovora z Banko Slovenije pripravili osnutek predloga zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki jasno opredeljuje, da za omejitve glede kreditiranja potrošnikov ne veljajo omejitve, ki so določene v primeru izvršbe na dolžnikove denarne prejemke.
Zato je predlagana dopolnitev, da nadzorni organi pri izvajanju makrobonitetnega nadzora po tem zakonu, torej tudi Banka Slovenije, niso vezani na določbe glede omejitve izvršbe, kot jih določajo predpisi, ki urejajo to področje, je razvidno iz besedila zakonskega osnutka med vladnimi gradivi v obravnavi.
S predlagano dopolnitvijo bo lahko Banka Slovenije po pojasnilih ministrstva za finance brez kakršnega koli dvoma glede svojih pristojnosti prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb višine minimalne plače.
Banka Slovenije bo po novem tako lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, npr. na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov, svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov pa bo lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju drugih predpisov, vezanih na bančni sistem.
"Posledično bo torej lahko sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo presodila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost," so strnili na ministrstvu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje