O odgovornosti za bančno luknjo je Mitja Gaspari izjavil, da je vedno mogoče pogledati zapisnike sej Sveta banke Slovenje (BS) in drugih inštitucij ter revizorjev, ki nekaterih njegovih predlogov za zmanjšanje pritiska na rast kreditov niso upoštevali.

"So pa krediti narasli predvsem zaradi pregrevanja gospodarstva. Tako da je odgovornost lahko deljena, in tudi o tem se bo treba pogovarjati in ukrepati. Pametneje je gledati naprej v to, kar bo zdaj zgodilo. Zdaj so lahko napake še toliko hujše in bodo prinesle toliko težje težave slovenskemu gospodarstvu. Način, kako bi se lotili sanacije, je izjemno pomemben. Ni vseeno, katera metoda se izvede," je novinarjem pred začetkom razgovora pri predsedniku republike o razmerah v gospodarstvu dejal Gaspari, ki ne podpira načrtov finančnega ministra Šušteršiča.

"V svetu je dovolj izkušenj, se da dobro kombinirati stvari. Ni samo nemški primer tisti, ki bi služil kot osnova, niti Nemci niso po njem veliko delali. Vsekakor je treba kombinirati privatno in javno. Tam, kjer je mogoče, je treba delati po principih zasebnega kapitala, to je treba delati prednostno. Šele ko tam ni mogoče, pa je treba uporabiti javna sredstva."

Obstajajo različna čiščenja
Gaspari meni, da država ni bolj sposobna narediti čiščenja prek agencije. "Čiščenje se dela na različne načine. V Sloveniji je takšna bančna luknja deloma nastala zaradi zunanjih razlogov, deloma pa zaradi odločitev, ki so se sprejemale v bankah oziroma v upravah in nadzornih svetih. Tudi nadzor ni mogel biti idealen, ne more pa biti nadzor krivec za tisto, kar se je v bankah dogajalo", pravi Gaspari. V povezavi z dejstvom, da je država večinska lastnica bank, ki je postavljala upravne odbore in nadzorne svete, je na vprašanje, ali je torej odpovedala država, Gaspari odgovoril: "Država nikoli ne odpove, vedno ostane in bo tudi naprej."

Izpostavil je še, da Sloveniji ne bo treba prositi za pomoč za reševanje javnih financ. Če bo zaprosila za pomoč, bo to samo za tisto banko, ki bi jo bilo treba dokapitalizirati. "To bodo pogoji za vse tiste, ki bodo takšno pomoč zahtevali," je dejal.

Prašnikar: Apetiti ljudi v krizi podivjajo
Janez Prašnikar je opozoril, da se v krizi rešuje tisto, kar se da rešiti. "Zgodila se je kriza, ki je pač imela svojo logiko - ko enkrat resnični donosi postanejo večji od pričakovanj, takrat ljudje s svojimi apetiti podivjajo; to se je zgodilo nam. Potem se je treba obnašati, da pač rešuješ tisto, kar se da rešiti. Kaj se da zdaj rešiti - na voljo so različni scenariji."

Meni, da po makroekonomskih kazalnikih Slovenija objektivno ne potrebuje mednarodne pomoči, saj se ti gibljejo nekje v povprečju EU-ja. "Kar je ključnega pomena, je, da potrebujemo denar za prihodnje leto. Verjetno se vlada koncentrira na ta cilj. Ključne stvari bodo tako ali drugače šle prek EU-ja, vse pribitke bodo verjetno znižali za vse države s podobnimi težavami, kot so naše. Če vlada sama spodbuja konflikte med ljudmi, to seveda ni način reševanja. Gre za to, da skozi en koncept dobimo sodelovanje ljudi, ki mislijo, da je to krizo treba rešiti. Če pa vse raztrgamo, pa to težko naredimo."

"Če bi se ena ekipa resno ukvarjala, bi naredila en koncept. Ključne stvari prihajajo iz EU-ja. Predvidevamo, da se bodo premije zniževale in je mogoče najti rešitev znotraj države - to pa so menice," je zatrdil Prašnikar. Na ugotovitev novinarjev, da banke tega nočejo, pa se je vprašal: "Ali smo res naredili vse?"

Senjur: Če bi vlada obvladovala težave, ne bi potrebovali pomoči
Marjan Senjur je izjavil, da je od vlade odvisno, če in kdaj bomo zaprosili za pomoč. "Če bi bila vlada v redu in bi obvladovala težave, ne bi. Objektivno pomoč ni potrebna, razlogi so subjektivni," pravi Senjur, sicer nasprotnik združenih držav Evrope, ki jih ima za "slepo in nevarno ulico".

Zakrajšek vnaša nemir
Dodaja, da ima Slovenija istočasno "težavo v realnem sektorju, ki ga je treba prestrukturirati (zaposlenost, proizvodnja), treba je sanirati banke, tretja težava pa so javne finance". Na vprašanje, ali je pri bankah res šlo za "pajdaški kapitalizem" - kot se je pred kratkim izrazil Egon Zakrajšek -, je Senjur odvrnil, da "dr. Zakrajšek od daleč opazuje in uporablja krepke besede, ki samo vnašajo nemir v slovensko javnost; moral bi paziti, kaj govori".

Slovenijo čaka stečajni upravitelj
Slovenija nima več velikih ciljev, kot sta bila vstop v EU in zvezo Nato. Zato bi zdaj po besedah ekonomista Jožeta Damijana potrebovali spisek reform, ki bi ga morali izpolniti. Profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani je na okrogli mizi o kreditnem krču na celjskem sejmu izrazil prepričanje, da bo Slovenija iz finančne krize in kreditnega krča, ki duši slovensko gospodarstvo, izplavala. Vprašanje je le, ali se bo to zgodilo čez tri ali štiri leta. Po njegovi oceni lahko še nekaj časa "umiramo na obroke", če se politika ne bo ustrezno spremenila.

Saša Banjanac Lubej