Peto največjo ameriško investicijsko banko, ki je le 24 ur prej zagotavljala, da nima težav, sta morala reševati Fed in JPMorgan. Bearove delnice so padle kar za 50 odstotkov in navzdol potegnili zlasti finančni sektor, saj je očitno, da posojilna kriza terja nove in nove žrtve. Delniški indeks Dow Jones (11.951 točk) je padel za 1,6 odstotka, na tedenski ravni pa zaradi odličnega torka, ko je trg pozdravil nove ukrepe največjih centralnih bank za zagotavljanje likvidnosti, pridobil pol odstotka.

Bear Stearns je hud bolnik
Dogajanje na svetovnih trgih res ni za tiste s slabimi živci. Kazalo je, da se v posojilni krizi vidi luč na koncu predora, toda petkovo šokantno razkritje, da je Bear Stearns hud bolnik, ne pa zdrav igralec na finančnem trgu, je prineslo nov val razprodaj. Dodatno je razpoloženje kvarila novo slabitev dolarja. Za evro je bilo treba plačati že 1,5688 dolarja, kar hkrati pomeni, da ameriško gospodarstvo ni več največje na svetu. Po lanskih podatkih o BDP-ju je, če ameriški BDP preračunamo v evro po tečaju 1,56, vodilno vlogo prevzela Evropska unija!

Bo Fed obresti znižal za sto bazičnih točk?
Tehnološki indeks Nasdaq (2.212 točk) je v petek izgubil 2,2 odstotka, na tedenski ravni pa ostal skoraj nespremenjen. V novem tednu (na Wall Streetu bo zaradi petkovega praznika za dan krajši) bo v ospredju zasedenje Ameriške centralne banke. Precej možnosti je, da bo Fed v torek kar za eno odstotno točko (s treh na dva odstotka) znižal ključno obrestno mero Fed funds. Vlagatelji bodo budno spremljali novice iz Bear Stearnsa, ki bo med drugim objavil tudi sveže podatke o poslovanju v zadnjem četrtletju.

UBS padla za sedem odstotkov
Seveda se niti evropske in azijske borze ne morejo izogniti velikim nihanjem. Evropa je v petek po dobri prvi polovici dneva izgubila odstotek, merjeno z indeksom FTSEurofirst 300, ki je zdrsnil na 1.255 točk. Nekatere bančne delnice, kot na primer švicarska UBS, so izgubile do sedem odstotkov. Na poz‏itivni strani sta zaradi prevzemnih govoric izstopala jeklarsko podjetje Voestalpine in britanski farmacevt Shire.

Nafta nazadnje vsaj simbolično cenejša
Tokijska borza je, potem ko je bilo treba za dolar po več kot 10 letih odšteti manj kot 100 jenov, zdrsnila najnižje v zadnjih dveh letih in pol. Samo letos je tokijska borza padla za 20 odstotkov. Prav drugačno smer ubirajo plemenite kovine in surovine. Cena zlata je v četrtek prvič presegla tisoč dolarjev za unčo. Nafta je kar sedem dni zapored postavljala rekorde, v petek pa se je vendarle nekoliko "upehala". Cena ameriške lahke nafte je 110,12 dolarja za sod.

T. O.