Kot je razvidno iz predloga novele zakona o oskrbi z električno energijo, ki je objavljen med vladnimi gradivi, bi ta podrobneje določil metodologijo obračunavanja omrežnine. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predlaga, da bi DZ predlog novele zakona o oskrbi z električno energijo obravnaval po skrajšanem postopku. Po pisanju časopisa Delo si ministrstvo obeta, da bi se spremembe omrežninskega akta, ki ga sprejme agencija, uveljavile do začetka prihodnje omrežninske zimske sezone, ki se začne novembra.

Do zakonskega posega v omrežnino je vlada posegla že v pravkar pretekli zimski sezoni, ko je koalicija določila, da se za januar in februar omrežnina za gospodinjske odjemalce v najdražjem časovnem bloku obračunava po tarifah za drugi najdražji blok.

Kot so utemeljevali ob sprejemanju zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce, je novi omrežninski sistem v zimski sezoni nesorazmerno zvišal strošek omrežnine predvsem za tiste odjemalce, ki so ob spodbudi države vlagali v zelene tehnologije, denimo sončne elektrarne in toplotne črpalke. Poleg tega bi moral biti prehod na novi sistem postopen ter z manjšo razliko v stroških med zimsko in poletno sezono, sistem je tudi prezapleten za običajnega uporabnika, so očitali obstoječemu sistemu.

Novela zakona o oskrbi z električno energijo bi po predlogu med drugim uvedla tudi možnost delne ali popolne oprostitve plačevanja omrežnine za črpalne hidroelektrarne in baterijske hranilnike, ki so neposredno priključeni na omrežje. Določilo torej ne bi veljalo za hranilnike, ki so priključeni znotraj instalacije uporabnikov. V praksi so neposredno na omrežje priključeni le večji hranilniki, v gradivu pojasnjuje ministrstvo.

Prinesla naj bi tudi nekatere spremembe na podlagi evropskih direktiv, med drugim pravico do souporabe energije na podlagi pogodbe (angl. energy sharing), možnost prožne priključitve, če polna priključitev ni mogoča, pravico odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno vsaj za eno leto ter možnost začasnega nadzora cen za dobavo električne energije gospodinjstvom, malim poslovnim odjemalcem ter malim in srednjim podjetjem v primeru krize pri oskrbi z energijo.

Agencija za energijo: V nasprotju z evropsko zakonodajo

Na agenciji za energijo so napovedali, da bodo predlagane spremembe preučili in v okviru obravnave predloga zakona v DZ-ju tudi podali svoje strokovne komentarje. So pa spremembe na področju metodologije agencije pričakovali. "Agencija je že ob pripravi interventnega zakona opozarjala, da gre za zaščito parcialnih interesov, zato kot sporno rešitev vidimo predvsem določbo, da morajo tarife za uporabo omrežja spodbujati samooskrbo in pri tem upoštevati njeno dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo," je za Slovensko tiskovno agencijo zapisala direktorica agencije Duška Godina.

Kot je navedla, je navedeno v nasprotju z evropsko zakonodajo, "ki zelo jasno in nedvoumno določa, da morajo tarife za uporabo omrežij odražati stroške ter da je treba vse odjemalce obravnavati nediskrimanotorno, glede na uporabo omrežja". Godina meni, da omrežnina zato ne sme biti razumljena kot orodje za spodbujanje samooskrbe, temveč so za to na voljo drugi ustrezni državni inštrumenti oziroma spodbude. Prispevek za obnovljive vire, ki ga kot obvezno javno dajatev plačuje večina odjemalcev energije, se zbira prav za namene izpolnjevanja ciljev energetske politike, je navedla.

"Zeleni prehod mora biti pravičen, zato si nikakor ne smemo dovoliti, da bi odjemalci, ki nimajo pogojev (npr. tisti, ki ne živijo v individualnih hišah) ali sredstev za naložbe v sončne elektrarne, ob enaki ali celo manjši uporabi omrežja plačevali več omrežnine kot odjemalci s sončno elektrarno," je poudarila Godina.

Državni svet pošilja novi sistem omrežnine na ustavno sodišče

Državni svet bo oktobra lani uvedeni novi sistem omrežnine pri elektriki poslal v presojo na ustavno sodišče. Kot so na seji soglašali državni svetniki, je novi sistem v nasprotju z več členi ustave, kot tudi pravnim redom EU-ja in zakonom o oskrbi z električno energijo.

Z uveljavitvijo obeh aktov je prišlo do občutnega zvišanja omrežnine za nekatera podjetja, je v imenu predlagateljev dejal državni svetnik Jože Smole. V povprečju se jim je letni strošek za omrežnino zvišal za približno 99 odstotkov, nekaterim pa celo za 1000 odstotkov, je povedal.

S tem omrežnina kot javna dajatev po njegovih besedah posega v pravico do zasebne lastnine in do svobodne gospodarske pobude, prav tako pa postavlja določene subjekte na trgu v izredno nekonkurenčen položaj. Gre predvsem za energetsko intenzivna podjetja in podjetja v storitvenih dejavnostih, ki svojega poslovanja ne morejo prilagoditi novim časovnim blokom.

Da je novi sistem obračunavanja omrežnine še posebej prizadel podjetja, ki svojega proizvodnega procesa ne morejo prilagoditi novim časovnim blokom, je opozoril tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Omrežnina bi morala odražati dejanske stroške, ki nastajajo zaradi uporabe omrežja, je dejal in dodal, da vanjo ne bi smeli vključevati tudi drugih stroškov, kot se je zgodilo v tem primeru.

"Iz sredstev, ki presegajo dejanske stroške, se bodo financirali tudi neki drugi cilji, kot je recimo zeleni prehod, to pa je v nasprotju z uredbo EU-ja," je bil jasen Lotrič. Novi sistem omrežnine je označil za nepreglednega in opozoril, da se zaradi višjih cen električne energije pomembno poslabšuje konkurenčnost slovenskih podjetij, kar lahko privede do zmanjšanja obsega poslovanja, povečuje pa se tudi tveganje za zapiranje podjetij in za odpuščanje.