Čeprav ta zadošča standardom kakovosti, se pojavljajo nihanja napetosti oziroma nekajsekundni padci, kar najbolj občutijo visokotehnološka podjetja z občutljivo proizvodnjo, kot je proizvajalec električnih komponent za motorna vozila - bovška Mehle Letrika. Zaradi nihanj električne napetosti je škoda sprva nastajala samo na opremi, v zadnjem času pa tudi na občutljivih izdelkih, kot so vžigalne tuljave, s katerimi ustvarijo 28 milijonov evrov letnega prometa.

Kot je za Točko preloma povedal direktor Mitja Gorenšček, je podjetje zadnjo večjo škodo zaradi izpada elektrike utrpelo lani decembra, samo na izdelkih je znašala 40 tisoč evrov. Analiza izpadov elektrike v petih posoških družbah (Mehle Letrika, Hidria AET, Mlekarna Planika, TIK Kobarid in TKK Srpenica) kaže, da samo en večji zastoj pri dobavi elektrike podjetja stane pol milijona evrov, in to brez potencialne izgube trgov. Gospodarstvo z območno zbornico zahteva rešitev - novo razdelilno transformatorsko postajo v Kobaridu in Bovcu ter nov daljnovod med njima, kar bi Elektro Primorsko stalo 15 milijonov evrov.

V novomeškem industrijskem bazenu, v katerega je bilo vloženih za dobro milijardo evrov naložb, opozarjajo na nove potrebe po električni energiji in dodatni priključni moči, predvsem je nujna čimprejšnja gradnja RTP Ločna in 110-kilovoltnega daljnovoda Bršljin-Gotna vas. Belokranjsko gospodarstvo pa je odvisno od enega samega 110-kilovoltnega daljnovoda, ob njegovem izpadu elektrike zmanjka tudi v obrtni coni Kanižarica, kjer je 35 podjetij in 400 zaposlenih. Največjo škodo pa bi ob izpadu elektrike imela Akrapovičeva tovarna v Črnomlju s 600 zaposlenimi in črnomaljska livarna, ki je največji porabnik elektrike v Beli krajini. Njen direktor Darko Štukar je dejal, da bi imel "električni mrk" katastrofalne posledice – talina v pečeh bi zmrznila, peči bi morali podreti, to pa pomeni mesec dni ustavitve proizvodnje in dodatno škodo nekaj sto tisoč evrov. Težave, predvsem pa zanesljivejšo oskrbo z elektriko, bi rešil nov daljnovod Črnomelj–Kočevje, a kaj ko investitor - Elektro Ljubljana - kljub nekaj različicam tras ne najde skupnega jezika s civilno iniciativo. Ta zahteva, da se del 37-kilometrskega daljnovoda vkoplje oz. izvede pokablitev, kar pa je za investitorja predrago in tehnično neizvedljivo. S težavami pri umeščanju daljnovodov v prostor se poleg elektrodistribucijskih podjetij spopada tudi Eles, ki ima trenutno največ težav pri izbiri trase novega daljnovoda Beričevo-Divača. Severna različica bi potekala skozi gosteje naseljeno območje, južna prek Krajinskega parka Ljubljansko barje, obema pa nasprotujejo krajani, ki se bojijo za svoje zdravje in naravo. Alternativa - položitev kablov skozi naselja v zemljo - pa je od 10- do 15-krat dražja kot po zraku.

Največji koroški izvoznik - TAB iz Mežice, ki je 3. največji proizvajalec industrijskih baterij na svetu in se lahko pohvali z okoli 20-odstotno rastjo prihodkov na leto, vsako leto na novo zaposli 100 delavcev, pa ima težave zaradi prenizke priključne moči. Ta znaša 12 megavatov, zato jim ob konicah primanjkuje elektrike, v obratu v Žerjavu pa zato včasih delajo tudi ponoči. Direktor TAB-a Bogomir Auprih pravi, da se s potencialnimi strateškimi partnerji dogovarjajo, da bi na Koroškem postavili še eno novo tovarno, a bi za to potrebovali še dodatnih 10 megavatov priključne moči.

Več v oddaji Točka preloma na 3. programu TV Slovenija ob 20.30. Voditeljica Janja Koren se bo pogovarjala z gostoma - Andrejem Ribičem, predsednikom uprave Elektra Ljubljana, in dr. Petrom Novakom, priznanim strokovnjakom za energetiko.