Ukrepe mora Slovenija sprejeti čim prej, saj "v času, ko jih ne sprejemamo, dajemo jasen signal tujini o nekredibilnosti države," je za STA dejal Mrak. Ena ključnih nalog nove vlade bo tako po njegovem prepričanju povrnitev zaupanja v to, da smo sposobni voditi pametno gospodarsko politiko, katere sestavni del morajo zelo hitro biti ključni ukrepi na področju javnih financ - od intervencijskega zakona do precej drugačnega proračuna za leto 2012.

"Slovenija ukrepe že sprejela, pa so padli na referendumu"
"Morali bomo iti v agresivnejše zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, kot bi si mogoče to kdo v Sloveniji želel," je poudaril Mrak. Po intervencijskem zakonu in spremembi proračuna za prihodnje leto pa je treba pustiti čas, tako Mrak, da nova vlada glede strukturnih reform prepozna, kaj lahko od že pripravljenega nadaljuje in kaj je treba spremeniti, nato pa mora odločno ukrepati.

Ob tem je spomnil, da je Slovenija v preteklosti nekatere ukrepe že sprejela, pa so ti "padli" na referendumu. Mrak sicer upa, da je zdaj prevladalo zavedanje, da bomo brez ustreznih ukrepov zašli v hude težave. Z dogovorom, ki so ga v Bruslju dosegli voditelji EU-ja, so se po Mrakovih besedah sicer praktično vse države EU, z izjemo Velike Britanije, dogovorile za bistveno bolj sistematično in obvezujoče sodelovanje na področju fiskalnih politik.

To je po njegovih ocenah ključna sprememba v dozdajšnjem obnašanju držav in tudi priznanje temu, da mora biti monetarna unija za dobro delovanje podprta z bistveno tesnejšim fiskalnim sodelovanjem. Sestavni del pri reševanju krize pa bo morala biti, kot pravi Mrak, tudi aktivnejša vloga Evropske centralne banke.

Mrak: Velika Britanija se je izolirala
"O teh rešitvah so že precej govorili, a v akademskih krogih. Ko pa je kriza dejansko prešla v novo fazo in zajela osrednje države območja evra, pa je postalo jasno, da način dotedanjega reševanja krize, ko je šlo predvsem za krizo perifernih držav, ni več učinkovit," je pojasnil Mrak.

Velika Britanija, ki ostaja edina članica EU-ja zunaj fiskalnega pakta, bo posledice svoje odločitve ocenjevala sama, pravi Mrak, ki meni, da se je država s to odločitvijo izolirala. "Verjetno mora imeti zelo jasne izračune, tako ekonomske kot politične, ali je to smiselno," je dejal.

Je bila odločitev Velike Britanije prehitra?
Med ključnimi argumenti za odločitev Velike Britanije, da ostane zunaj sporazuma, je bilo po Mrakovih besedah slišati zaščito privilegijev londonskega Cityja. Vendar, če bo evro skozi čas dejansko postal stabilna valuta, kar nakazuje dogovor vrha EU-ja, potem je vprašanje, ali je vloga londonskega finančnega središča na srednji in daljši rok tako gotova.

Tudi v Veliki Britaniji po bo Mrakovem mnenju verjetno veliko govora o tem, ali je bila odločitev prava ali ne. Prvi odzivi kažejo, da je bila odločitev morda prehitra. "Ali pa se je računalo, da bo Veliki Britaniji uspelo ponovno izposlovati t. i. izjemo, in so preostale članice ocenile, da v tem primeru to ni mogoče, saj ne moremo imeti enotnega finančnega trga in iz njega izločiti Velike Britanije," je dodal.