Mramor opozarja, da prostora za znižanje davkov ni. Foto: BoBo
Mramor opozarja, da prostora za znižanje davkov ni. Foto: BoBo
Brez podpore gospodarstvenikov davčnih sprememb ne bo

Minister Mramor je pojasnil, da je odločitev za razbremenitev najbolj produktivnih kadrov in bolje plačanih prišla iz gospodarstva, spremembe davčne zakonodaje pa je vlada že dala v javno razpravo, ki se je končala ravno danes. Kot je pojasnil Mramor, bodo predlagane spremembe upoštevali v celoti, vendar le, če bo šlo za prestrukturiranje davkov, in ne za znižanje. "Potrebujemo 70 milijonov evrov, ki jih moramo nekje dobiti z zvišanjem davkov, in tu bomo poslušali vse nasvete gospodarstva," je bil jasen Mramor.

Že prihodnji teden bo na vrsti prvi krog pogovorov z gospodarstveniki, takrat bodo tudi ocenili, ali je mogoče omenjeni paket sestaviti in sprejeti v DZ-ju ali je treba razpravo še podaljšati. Je pa minister hkrati dal vedeti, da vztrajati pri takšnem projektu nima smisla, če mu bo gospodarstvo nasprotovalo. V tem primeru, je pojasnil Mramor, so pripravljeni predlog davčnih sprememb umakniti in bodo zadeve ostale takšne, kot so zdaj.

Izboljšanje makroekonomske slike
Minister se je na konferenci dotaknil tudi vrednotenja nepremičnin. Napovedal je, da nameravajo spremembe pri vrednotenju nepremičnin uveljaviti postopoma, na obdavčenje nepremičnin na podlagi ocenjene vrednosti bi lahko prešli šele v letu 2018 ali 2019.

Je pa kot pozitivne ocenil makroekonomske ukrepe, ki so pripeljali do izboljšanja makroekonomske slike in bonitetnih ocen Slovenije. Izpostavil je sprejetje ukrepov, ki bodo prinesli davčne poenostavitve pa tudi novelo zakona o Družbi za upravljanje terjatev bank, po zaslugi katere bo družba dobila širše pristojnosti.

Kot glavni težavi, s katerimi se bo morala vlada spoprijeti v naslednjem letu, je izpostavil primanjkljaj in dolg sektorja države. Vlada sicer načrtuje izboljšanje poslovnega okolja, v obravnavi je že predlog novega zakona o trošarinah, pripravlja se tudi sveženj sprememb na področju prostorskega načrtovanja. Če bo sprejet, bo poenostavil proces pridobitve raznih dovoljenj, vlada pa načrtuje tudi administrativno razbremenitev sodišč.

Po ministrovih napovedih bo Slovenija do leta 2020 odpravila strukturni primanjkljaj, najverjetneje bodo vzpostavili sistem nadzora nad novimi investicijami in posebne finančne programe za majhna podjetja. Med drugim so tik pred sprejetjem tudi merila za merjenje uspešnosti poslovanja podjetij v državni lasti, je dodal Mramor. Napovedal je tudi spremembe na področju visokega šolstva in pokojninske reforme, ki naj bi dobila svojo belo knjigo.

Brez podpore gospodarstvenikov davčnih sprememb ne bo