Slovenija ima po Mramorjevih besedah državne naložbe v podobnih sektorjih kot druge države članice OECD-ja, na primer v telekomunikacijah in energetiki. Finančno ministrstvo bo podjetja v klasifikaciji razdelilo glede na tri glavne kriterije: glede na obstoj monopolov, mrežni vpliv nekaterih podjetij na celotno gospodarstvo in glede na strateške cilje države v določenih sektorjih oziroma celotnem gospodarstvu.

Privatizacija v vseh državah sproža burne razprave, "a Slovenija še nikoli ni imela tako visoke podpore privatizaciji, kot jo ima danes," je minister izpostavil rezultate javnomnenjskih anket in dodal, da je glede tega enotna tudi koalicija, in spomnil na sprejetje aktualnega predloga strategije upravljanja državnega premoženja na vladi ter veliko podporo v matičnem parlamentarnem odboru.

Pri deležih, ki bodo namenjeni za prodajo, bo treba zagotoviti transparenten postopek, pri drugih pa bo treba najti ustrezen model lastništva. "Ni samo vprašanje prodati ali ne prodati," je poudaril in opozoril, da potrebujemo prilagodljivost in različne možnosti za upravljanje glede na specifike različnih podjetij in sektorjev.

"V določenem obsegu lahko državni sklad kakovostno in učinkovito upravlja državna podjetja, a trenutno je za slovenske razmere ta obseg veliko prevelik," se je s finančnim ministrom strinjal član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Runjak in zagotovil, da SDH teži h kar največji transparentnosti in želi postopke voditi mednarodno primerljivo. "Se pa učimo na lastnih napakah," je priznal in dodal, da je SDH že dosegel napredek pri kadrovanju v podjetjih v državni lasti. "Politizacija kadrovanja v državnih firmah se je bistveno zmanjšala," je še menil.

Premalo primernih kadrov
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je v razpravi opozoril, da pri nas nimamo dovolj sposobnih in strokovno primerno podkovanih kadrov, da bi pokrili mesta v nadzornih svetih in upravah slovenskih bank. "Nimamo dovolj resursov za vodenje državnih podjetij," je menil Jazbec.

S tem se ni strinjal Mramor, saj smo po njegovem mnenju šli v Sloveniji iz ene skrajnosti v drugo. Prej so bili vsi dobri, zdaj ni nihče. Sam meni, da imamo dobre kadre, ki jim gre zaupati, a je treba tudi postaviti jasne cilje. "Mislim, da je v kombinaciji domačih in tujih strokovnjakov upravljanje lahko dobro," je dejal.

Slovenija je na dobri poti
Slovenija mora še veliko postoriti, vendar je na dobri poti, je ocenil Istvan P. Szekely iz generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve, med drugim zadolžen za Slovenijo. Spomnil pa je, da lastništvo podjetij ni edini način, kako lahko država zagotovi izpolnitev določenih ciljev, saj država še vedno postavlja pravila.

"Za dobre rešitve so torej potrebna različna orodja," je poudaril Szekely. Predlagal je, da Slovenija začne tam, kjer obstaja visok delež strinjanja. Kjer konsenza ni, predlaga razpravo in iskanje rešitev, ki bodo dobre za vse.

Letališče Brnik – uspešna privatizacijska zgodba
Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir je privatizacijsko zgodbo letališča označil za uspešno in izpostavil sinergije, ki jih lahko ponudi močan lastnik, kot je Fraport. Novi lastnik je za delnico plačal "kar solidno ceno" in pričakuje vrnitev teh sredstev. S strani novih lastnikov Skobir ne čuti večjih pritiskov, vendar so podane jasno začrtane smernice glede fizične in finančne slike, ki je "bolj zahtevna kot doslej".

Mramor je ob tem povedal, da v skladu z novo strategijo Aerodrom verjetno ne bi bil opredeljen kot podjetje, iz katerega bi se država umaknila v celoti. "A če ga bo novi lastnik razvil, da bo prijazen za potnike in blago ter okoli njega vzpostavil logistični 'hub', bo to dobra prodaja," je menil Marmor in ugotavljal, da bo v prihodnje, če želimo od prodaje državnih podjetij iztržiti čim več, nujna pametno vodena ekonomska ter stabilna javnofinančna politika.

Szekely je ob tem poudaril še administrativne ovire in dolgotrajne birokratske postopke. "Rešitev teh težav bi pritegnila tako domače kot tuje zasebne naložbe," je dejal.