Dokončna odločitev o Pečečnikovem lastniškem vstopu v Muro naj bi bila znana do konca meseca, časnik Dnevnik pa poroča, da uspešni podjetnik s svojo ekipo že pripravlja konkreten načrt za sanacijo Mure, ki zajema tudi program finančnega prestrukturiranja. Pečečnik je za zdaj te informacije potrdil le deloma: "O tem smo se nekaj pogovarjali, vendar se še nič dokončnega ne ve."

Lahovnik: V Muri resna odsotnost ustreznega razvojnega modela
Da bo več znanega o potencialnih vlagateljih v murskosoboško podjetje konec julija, je namignil tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik: "Verjamem, da smo na podlagi intenzivnih aktivnosti v zadnjih dneh blizu tega, da do konca julija pridemo do možne rešitve, do možnega zasebnega vlagatelja v novo Muro, ki bo vanjo vložil svež kapital, prevzel tveganje za razvoj novega poslovnega modela in prevzel odgovornost za vzpostavitev ustreznega nadzora nad stroški in poslovnimi aktivnostmi." A hkrati je dejal tudi, da so do zdaj vsi potencialni vlagatelji jasno povedali, da jih vlaganje v obstoječo Muro ne zanima, ker naj bi to dolgoročno ne imelo nikakršnih učinkov.

Ob tem je minister poudaril, da v Muri ustreznega nadzora nad stroški in poslovnimi aktivnostmi do zdaj ni bilo in da so vse revizije pokazale, da obstaja resna odsotnost ustreznega razvojnega modela.

Lahovnik: Lastniki niso opravili svojega dela
Ponovno je opozoril, da država v Muro petih milijonov evrov, ki bi jih podjetje potrebovalo za nadaljevanje proizvodnje, ni vložila zato, ker vsi skrbni pregledi poslovanja in analize kažejo, da to ne bi bilo dovolj za resno prestrukturiranje podjetja ali za zagotovitev dolgoročnega obstoja družbe. Dodal je, da bi se v primeru, da bi Sod dokapitaliziral Muro in tako postal večinski lastnik družbe, postavilo vprašanje nedovoljene državne pomoči. Poleg tega bi moral Sod prijaviti ponudbo za prevzem in izplačati lastnike, ki v dosedanjem postopku po besedah ministra niso opravili svojega dela.

Lahovnik je prepričan, da je zato najprimernejša rešitev ustrezno prizadevanje Soda, da poišče strateškega investitorja, ki bi ga vlada nato ustrezno podprla.

Masten: Vlada naj ostane pri prvotni nameri
Vlaganje državnih sredstev v obstoječo Muro pa je nesmiselno tudi po mnenju ekonomista Igorja Mastna. Ta je za MMC povedal, da bi država morala ostati pri prvotni nameri, torej, da ne bo zagotovila potrebnih sredstev za nadaljevanje proizvodnje.

"Zaradi pritiskov zdaj nekaj poskušajo, vendar bo rezultat v primeru, da ne bo sprememb poslovnega modela, čez nekaj let isti. V vseh teh debatah pa ni govora o realističnih poslovnih modelih," je dejal Masten in spomnil na špekulacije v javnosti, da bi bil lahko novi model narejen po vzoru Zare in H&M-a. "Pri tem pozabljamo, da je Mura proizvodni obrat, medtem ko sta ostala dva tekstilna trgovca. Čeprav gre za podjetja v isti branži, pa so si modeli kilometre narazen," je dejal Masten in znova poudaril, da "prekopiranje konceptov ni mogoče, saj imamo v Muri šivilje".

Govorjenje o delitvi Mure na zdrav in nezdrav del je po njegovem mnenju brez koncepta, po njegovih besedah pa tudi prisilna poravnava v primerjavi s stečajem ni boljša rešitev in zagotovitev dolgoročnega obstoja podjetja. Rešitev torej? Realen poslovni model, ki bo predvideval lahko ali majhen proizvodni obrat oz. v primeru ohranitve veliko delovnih mest prestrukturiranje v drugačno dejavnost, lahko tudi po vzoru tekstilnih trgovcev, saj "glede na zakonitosti trga največji tekstilni proizvodni obrat v Evropi brez neke prepoznavne blagovne znamke ne more preživeti."

Na pomoč Pomurju tudi posebna projektna skupina
Pojasniti velja še, da je vlada že pripravila podlago za ustanovitev posebne projektne skupine, ki bo skrbela za razvojno prestrukturiranje razvojno ogrožene regije. Zagotovila bo, da se bodo sredstva, ki so na voljo v različnih ministrstvih, ciljno usmerjala v programe, ki bodo dali največ učinkov z vidika zagotavljanja kakovostnih delovnih mest.