Glede sporne uredbe srbske vlade o zaščiti premoženja po razpadu SFRJ-ja se je premier Janša pogovarjal s srbskim kolegom, zunanji minister Rupel pa s srbskim vodjem diplomacije Vukom Jeremićem.

Naj spomnimo, da je srbska vlada že junija sprejela popravek uredbe, ki predvideva, da se lastninska pravica nad zemljišči, ki so bila nacionalizirana, vpiše družbam, ki jo zdaj uveljavljajo. Ministrstvo za zunanje zadeve je zato od Srbije zahtevalo sklic Stalnega skupnega odbora visokih predstavnikov držav naslednic, državni sekretar Matjaž Šinkovec pa je na pogovor povabil začasno odpravnico poslov srbskega veleposlaništva v Sloveniji Aleksandro Stanković in ji izročil že drugo protestno noto. Prvo so izročili že marca.

V noti ministrstvo izraža protest zoper uredbo in zahteva, naj se uredba zamrzne.Tako kot je Rupel že včeraj dejal, je Šinkovec tudi danes ponovil, da so določbe uredbe v nasprotju z določbami priloge G sporazuma o vprašanjih nasledstva. Šinkovec je prav tako ponovil tudi zahtevo, naj se čim prej skliče Stalni skupni odbor in zahteva hiter odgovor na noto.

Jeremić: Gre za pristojnost drugega ministrstva
Medtem sta se slovenski in srbski zunanji minister, Dimitrij Rupel in Vuk Jeremić, v Bruslju pogovarjala tudi o uredbi, Rupel pa je še enkrat izrazil protest, saj bi morali vprašanja nasledstva reševati v skladu s prilogo G sporazuma o nasledstvu. Jeremić mu je odgovoril, da zadeva sodi v pristojnost drugega ministrstva, a zagotovil, da si bo nemudoma prizadeval za rešitev vprašanja.

Težava za prebliževanje EU-ju
O celotni zadevi sta danes govorila tudi predsednik vlade Janez Janša in njegov srbski kolega Mirko Cvetković. Janša je Cvetkoviča opozoril, da takšna uredba in njeno izvajanje predstavljata veliko težavo za Srbijo pri približevanju EU-ju. Srbski premier naj bi odgovoril, da ni podrobno seznanjen z uredbo, obljubil pa je, da jo bodo v čim krajšem času preučili.

GZS poziva k iskanju rešitve
Danes se je na uredbo odzvala tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in pozvala pristojne institucije, naj zavarujejo premoženje slovenskih podjetij ter s srbskimi organi poiščejo rešitev za nastalo težavo. Kot menijo v GZS-ju uredba škodi gospodarskim odnosom med državama. Opozarjajo, daj je Srbija deseti največji izvozni trg za slovensko blago, lani pa sta državi ustvarili nekaj več kot milijardo evrov blagovnih menjav, slovenske investicije v srbsko gospodarstvo pa so lani dosegle vrednost 1,2 milijarde evrov. Na srbskem trgu naj bi delovalo več kot 400 podjetij, ustanovljenih pretežno s slovenskim kapitalom.

GZS opozarja še, da se s političnimi igrami ne sme ogroziti gospodarskega sodelovanja.

V Iskri škodo štejejo v milijonih
Že včeraj so za MMC zadevo komentirali v Iskri. Član uprave Jože Godec je dejal, da gre v tem primeru za obliko kraje privatne lastnine in nadaljevanje politike, ki jo je Slobodan Milošević uvedel v začetku 90-ih let, a v še ostrejši obliki. "Škodo lahko ocenjujemo na deset milijonov evrov in več, nihče pa nam je ne bo povrnil," je še dodal Godec in komentiral: "Situacija je sicer recipročna. Srbska vlada deluje proti slovenski, ki prav tako ni zaščitila podjetij iz Srbije v Sloveniji."

Mercator brez skrbi
Precej bolje jo bodo očitno odnesli v Mercatorju, kjer menijo, da jih uredba ne bo prizadela, čeprav dokument še preučujejo. Ker pa se uredba nanaša na premoženje še za časa skupne države, jih ne skrbi, saj so na srbskem trgu prisotni šele od leta 1999.

Gorenje se je že obrnilo na srbsko vlado
Oglasili so se tudi iz Gorenja in sporočili, da zadevo trenutno še preučujejo. "V tej fazi predvsem preučujemo, ali je vsebina spremembe res takšna, kot se tolmači, saj le težko verjamemo, da bi vlada Republike Srbije v času, ko se približuje EU-ju in se z nekaterimi tujimi vlagatelji pogaja za velika vlaganja v Srbijo, sprejemala pravne akte, ki pomenijo tiho nacionalizacijo premoženja tujih pravnih oseb in je v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi sporazumi," so povedali za MMC.

Dejali so nam še, da so se obrnili tudi na srbsko vlado in jih povprašali o njihovih namerah, pričakujejo pa, da bodo pristojni organi v Sloveniji navezali kontakte z oblastmi v Srbiji in pridobili ustrezna tolmačenja uredbe, da ne bi zaradi morebitnih napačnih tolmačenj zastale tuje naložbe v Srbiji.