Vsi vodilni newyorški delniški indeksi so zadnji teden pridobili več kot odstotek in segli tako visoko kot še nikoli. Ta mesec je sicer zelo opazna rast cikličnih sektorjev, ki se odzivajo na pričakovanja o skorajšnjem koncu epidemije. Energetski sektor se je tako februarja dvignil za več kot 14 odstotkov (cena nafte brent je že nad 60 dolarji in s tem najvišje v več kot letu dni), okrevajo tudi finančne delnice. Aplikacija za spletne zmenkarije Bumble (jeseni je imela 12,3 milijona mesečnih uporabnikov) je več kot uspešno opravila borzni debi, tečaj delnice je splezal nad 80 dolarjev (v IPO-ju je bila cena 43 USD), kar pomeni, da je borza podjetje ovrednotila na več kot osem milijard dolarjev. Ob novih in novih rekordih indeksov so se še bolj okrepili dvomi, da je šla evforija predaleč. Tudi znani analitik CNBC-ja Jim Cramer je zagnal preplah in pravi, da je na trgu preveč pohlepa in da se vlagatelji ne odločajo več na podlagi fundamenta.

Pobrati bo treba vsaj del dobičkov
Opozarja predvsem na družbe, ki za vstop na borzo namesto klasične javne prodaje delnic (IPO) uporabljajo "biankoček" podjetja (SPAC). "Občutek je, da se trg vede v slogu pesmi Kennyja Logginsa in je na poti v nevarno območje," je povedal Cramer, pri čemer je mislil na uspešnico Danger Zone iz filma Top Gun. Čeprav Cramer ni edini, ki pravi, da je treba zdaj pobrati vsaj del dobičkov (pri banki Bank of America v kratkem pričakujejo vsaj 10-odstotni padec), pa je najbrž še vedno več takih, ki verjamejo, da bo šlo še naprej v slogu pesmi The Only Way Is Up (edina pot je navzgor), saj ob likvidnosti, kot je svet domala še ni videl, drugače ne more biti. Ta likvidnost centralnih bank in vlad – tako vsaj kaže – še lep čas ne bo usahnila. Predsednik Feda Jerome Powell je v sredo povedal, da so ZDA še daleč od normalnih razmer na trgu dela in da bo monetarna politika ostala "potrpežljivo prilagodljiva", da bo kos tem izzivom.

Inflacija še ne grozi, ampak ...
Navzgor hitijo tudi surovine, tako da pri JPMorganu že govorijo o začetku novega supercikla, vse skupaj pa bo še podžgala vse večja potreba po obnovljivih virih energije, različnih baterijah in električnih vozilih. Velika uganka je, kako bo konec epidemije vplival na inflacijo. Nabavni menedžerji, ki so zadolženi za logistiko, vse bolj tožijo o ozkih grlih, baltiški indeks pomorskega tovornega prometa je v primerjavi z letom 2019 več kot dvakrat višje. Trenutno se to še ne preliva v vse cene izdelkov. V Sloveniji je bila denimo januarja na letni ravni 0,7-odstotna deflacija. S pomladjo je treba predvsem zaradi gibanj na naftnem trgu računati z višjo inflacijo (spomnimo: lani aprila je cena nafte strmoglavila pod 20 dolarjev, trenutno pa je trikrat višje). Po eni od raziskav bodo v državah OECD-ja od aprila cene energentov k inflaciji prispevale polno odstotno točko. Še novembra je bila prav zaradi energentov inflacija nižja za 0,6 odstotne točke.

Tesla, Mastercard in BNY Mellon še pospešili rast BTC-ja
Kriptovalute imajo za seboj teden izjemnih rasti. Tudi bitcoin je po nekaj mirnih tednih dobil moč za "napad" na 50 tisoč dolarjev, potem ko je Tesla sporočila, da je kupila za 1,5 milijarde dolarjev bitcoinov. Vse več velikih igralcev se na takšen ali drugačen način odloča za vstop na ta trg, v zadnjem času poleg Tesle izstopata še banka BNY Mellon (gre za enega največjih ponudnikov finančnih storitev v ZDA in vodilno institucijo na področju skrbniških storitev) in Mastercard. Izdajatelj kreditnih kartic je napovedal, da bodo imetnikom kartic na svoji mreži kmalu dovolili nekatere transakcije v kriptovalutah. "Naša filozofija v povezavi s kriptovalutami je preprosta: gre za izbiro. Mastercard vam ne želi priporočiti, da začnite uporabljati kriptovalute. Smo pa tukaj, da podpremo stranke, trgovce in podjetja v prenašanju digitalne vrednosti – v tradicionalni ali kripto obliki –, kakor koli želijo," so sporočili iz Mastercarda. Tudi pri banki Morgan Stanley razmišljajo o naložbi v BTC.

Blaž Brodnjak: Bitcoin je čista špekulacija, ki lahko pade na nič evrov
Ker bitcoin postaja vse bolj "mainstream" naložba, ne preseneča, da je letos cena poskočila še za 60 odstotkov, potem ko je bila že lani rast izjemna, približno 300-odstotna. Takšni donosi lahko marsikoga premamijo, da vloži več denarja, kot bi bilo smiselno, zato velja biti previden. To svetujejo tudi slovenski bančniki. "Zadaj ni nobenega realnega premoženja. Govoriti o kriptovalutah kot valutah je zgrešeno in gre za zavajanje. Valuta mora biti stabilen hranilec vrednosti in na splošno sprejemljivo menjalno sredstvo. Gre za čisto špekulacijo in za povsem psihološke vidike. Lahko bo vreden milijon, lahko pa nič evrov," je v Točki preloma na TV Slovenija povedal predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak, ki svetuje, da kriptovalute kupujejo le tisti, ki lahko za takšno igro brez težav žrtvujejo del premoženja, vložijo pa naj od pet do največ 10 odstotkov premoženja.