Ta ima bistveno vlogo pri zelenem prehodu, bo pa treba na poti premagati razne izzive, npr. premajhno povpraševanje, kompleksno regulativo in pomanjkanje znanja ter podatkov, je bilo slišati na dogodku Britansko-slovenske gospodarske zbornice.

Današnja konferenca na temo, kako lahko zeleno financiranje in zavarovanje zagotovita bolj zeleno prihodnost, je predstavnike iz gospodarstva in finančnega sektorja Slovenije in Hrvaške povezala s kolegi iz Združenega kraljestva.

Kot je spomnila britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler, sta Združeno kraljestvo in znotraj tega londonski City na tem področju med vodilnimi v svetu, tamkajšnji finančni strokovnjaki pa želijo svoje izkušnje deliti tudi z drugimi.

Po besedah Felicity Hall, vodje inovacij na področju trajnostnega financiranja pri korporaciji, ki upravlja londonski City, v sodelovanju z britansko državo vzpostavljajo ekosistem za področje zelenega financiranja z vsemi povezanimi storitvami. Na Otoku so namreč prepričani, da zgolj zakonodajno urejanje za zeleni prehod ne bo dovolj, ampak bo bistvenega pomena sodelovanje zasebnega sektorja.

Direktor skupine za trajnostno financiranje pri Barclays Investment Bank, Luke Davies, je pojasnil, da je orodij zelenega financiranja vse več. Med njimi je omenil posojila, vezana na izpolnjevanje trajnostnih ukrepov. Z njimi podjetja dejansko na neki način finančno odgovarjajo za uresničevanje svojih trajnostnih načrtov, saj v primeru njihovega neizpolnjevanja plačajo za posojila več. "S tem denar res sledi besedam," je dejal.

Glede trenutne podrazvitosti na tem področju v regiji nekdanje Jugoslavije je prvi mož NLB-ja Blaž Brodnjak poudaril, da problem ni pomanjkanje likvidnosti. Banke v Sloveniji imajo na voljo več kot dovolj sredstev za naložbe v trajnostne projekte, a težava je, da je teh tako v Sloveniji kot v regiji premalo. Zato je po njegovem prepričanju potrebno sodelovanje države in drugih akterjev, da bo projektov več.

Tudi direktorica hrvaškega združenja bank Tamara Perko je opozorila, da projektov za financiranje ni dovolj, saj so se na Hrvaškem načrti za nove objekte za izrabo obnovljivih virov energije ustavili. Problem vidi tudi v pomanjkanju vlaganj v raziskave ter inovacije, zato da bodo idejni projekti lahko dozoreli in postali zanimivi za bančno financiranje.

Brodnjak je poudaril tudi, da okoljska komponenta ne deluje brez sočasnih prizadevanj za socialni napredek in dobro upravljanje. Še posebej pa je po njegovem prepričanju težko spodbujati zeleni prehod, ko potekajo brutalne vojne. "Ne morete pridigati o zelenem prehodu, ko po svetu padajo bombe," je poudaril.

Viceguvernerka Hrvatske narodne banke Sandra Švaljek je poudarila, da je tako kot finančna pismenost za razvoj zelenega financiranja pomembna pismenost na področju podnebja in okolja. Za krepitev povpraševanja po zelenih produktih si je tako po njenem prepričanju treba prizadevati tudi za večjo ozaveščenost.

Predsednik uprave Triglava Skladov Benjamin Jošar je poudaril pomen ustrezne komunikacije z vsemi deležniki o potrebi po spremembi poslovanja v smeri večje trajnostnosti. Netrajnostne prakse namreč po njegovih besedah dolgoročno uničujejo vrednost in donose. Žal pa k večji ozaveščenosti pogosto prispevajo šele okoljske katastrofe, kakršna je bila lanska ujma v Sloveniji. Sam sicer ni pesimističen glede zelenega prehoda, optimizem pa mu vzbuja predanost številnih mladih na tem področju.

Na današnjem dogodku je bilo poudarjeno tudi vprašanje regulative na področju zelenega financiranja. Regulatorni okvir se je močno razmahnil in se še dopolnjuje, zato je, kot so poudarile Perko, Švaljek in Nikolina Kolarić iz uprave Hrvatske poštanske banke, postal zelo kompleksen in obsežen. Sledenje vsem pravilom in poročanje tako predstavljata velik izziv tako za bančne uslužbence kot za stranke. Švaljek bi si zato želela bolj preprostih in poenotenih pravil.

Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je opozorila na vidik razpoložljivosti in dostopnosti podatkov, ki so rezultat vsega tega poročanja. Brez kakovostnih in primerljivih podatkov o tem, kaj dejansko v praksi je zeleno financiranje, ne bo mogoče doseči želenega razvoja na tem področju, je prepričana. To je tako naloga bank in preostalih akterjev, pri čemer je poudarila vlogo Evropske centralne banke (ECB).

Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je zatrdila, da že poteka eksperimentalna faza objave in izmenjave podatkov, ki jih ima Evrosistem. Žumer, Švaljek in guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle so ob tem poudarili, da podnebne spremembe vplivajo na cenovno in finančno stabilnost, katere zagotavljanje je osnovni mandat ECB-ja. Centralne banke vidike trajnostnosti vključujejo tudi v nadzorniške aktivnosti, v izdelavi je okvir vključevanja teh vidikov še v makrobonitetne ukrepe.

Del zelenega financiranja so tudi države. Slovenija je že izdala dve trajnostni obveznici, po besedah vodje zakladništva na ministrstvu za finance Marjana Divjaka pa se pripravljajo tudi na tretjo, ki je predvidena naslednje leto. Ob tem dograjujejo okvir za slovenske trajnostne obveznice in razvijajo okvir za obveznice, vezane na izpolnjevanje trajnostnih ciljev.