Okolijska dajatev za onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom bo uvedena zaradi izpolnjevanja obveznosti Slovenije zaradi ratifikacije kjotskega protokola. Ker Slovenija do leta 2012 ne bo zmanjšala emisij toplogrednih plinov v povprečju za 8 odstotkov glede na leto 1986, bo morala v naslednjih štirih letih za nakup pravic za emisije toplogrednih plinov zagotoviti okoli 80 milijonov evrov, so za MMC povedali na ministrstvu za okolje. Denar bo zagotovljen iz okolijske dajatve na pogonska goriva, ki bo znašala 2 centa od prodanega litra pogonskega goriva.

Denar za financiranje obnove železnic bo treba nekje vzeti
Minister za finance France Križanič je pred dvema tednoma na novinarski konferenci dejal, da vpeljava novih okolijskih dajatev še ni natančno pripravljena, bo pa del pridobljenih sredstev, ki bodo šla v projekte razbremenitve okolja, najverjetneje namenjen tudi modernizaciji železniškega omrežja, ne pa tudi za sanacijo same družbe Slovenske železnice. Križanič je dodal, da bodo dajatve uvedene postopno, zato večjih cenovnih šokov ni pričakovati.

Na ministrstvu za promet so ocenili, da so cestni in železniški infrastrukturni projekti, ki so bili že sprejeti v državnem zboru ali na vladi, vredni okoli 14 milijard evrov. 4,5 milijarde je bilo že porabljenih za cestno infrastrukturo, preostanka pa Slovenija sama ne bo mogla financirati, zato so skupaj z ministrstvoma za okolje in finance iskali nove vire financiranja gradnje železniške infrastrukture, so za MMC povedali na prometnem ministrstvu.

Sicer je v proračunu za prihodnje leto za javno železniško infrastrukturo namenjenih 275 milijonov evrov, od tega naj bi država pridobila 184 milijonov evrov evropskih sredstev, išče pa še vire za potrebnih 150 milijonov evrov.

Železnice: Vertikalna ločitev družb, ohranitev v eni družbi ali oblikovanje holdinga?
In kakšna bo prihodnost Slovenskih železnic? Slovenija železniške infrastrukture nima namena prodajati, so poudarili na ministrstvu za promet. Ključno vprašanje je tako, ali deliti železniško infrastrukturo in tovorni ter potniški promet vertikalno v več družb, ali ju ohraniti v enoviti družbi ali oblikovati holding. Na ministrstvu so že prejeli osnutek študije, ki jo je v zvezi s tem pripravila družba KPMG in bo podlaga za odločitev glede prihodnje oblike Slovenskih železnic. Po poročanju časopisa Dnevnik pa naj bi se na ministrstvu za promet odločili za delitev Slovenskih železnic na dva dela, na infrastrukturni del skupaj z investicijami, kamor naj bi priključili tudi direkcijo za investicije v železniško infrastrukturo, in prometni del, čemur v železničarskem sindikatu močno nasprotujejo.

Za Slovenske železnice se zanima Deutsche Bahn, s katerim je bilo sodelovanje znova obujeno. Pred kratkim sta namreč slovenski in nemški minister za promet, Patrick Vlačič in Wolfgang Tiefensee, podpisala izjavo o potrditvi namena sodelovanja med Slovenijo in Nemčijo. Da bo sodelovanje v prihodnje res steklo, potrjujejo tudi izjave ministrstva, "da je pomembno iskati skupne sinergije, učinkovitost in povečanje obsega prometa, saj s pravo konkurenčnostjo, na primer na področju prevoza, lahko računamo šele pri daljših razdaljah, 500 kilometrov in več".