"Vsa delovna gradiva za vlado so interna, dokler niso oblikovana do faze predloga," so zatrdili za MMC in dodali, da to ni nikakršna tajnost, temveč običajen delovni proces v vsakem podjetju ali v državni upravi.

Po načrtu naj bi lastnica TEŠ-a postala tudi Gen energija
Pojasnimo okoliščine. Sredin Žurnal poroča, da je ministrstvo za gospodarstvo v zvezi s financiranjem 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) v tajnosti pripravilo interno gradivo za vlado, poleg njega pa tudi pogodbo, ki je predvideni podpisniki sploh še niso videli. Dokumenti naj bi predvidevali, da bo Gen energija, ki je lastnica slovenskega dela Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v prvem koraku TEŠ-u nakazala 100 milijonov evrov; skupaj s Holdingom slovenske elektrarne, ki je lastnik TEŠ-a, pa še 297 milijonov evrov. Oba energetska stebra naj bi se ob tem še zadolžila za 200 milijonov evrov. Skupna ocena vrednosti bloka je sicer 1,1 milijadre evrov.

V zameno za to naj bi Gen energija dobila tretjinski lastniški delež in enega člana v nadzornem svetu TEŠ-a, pa tudi pravico, da odkupi do tretjine elektrike iz TEŠ-a. Direktor Gen energije Martin Novšak je sicer za omenjeni časnik dejal, da še ni videl te vladne pogodbe.

Ministrstvo za MMC: To ni nikakršna grožnja jedrski varnosti
"Bojimo se, da bi s takimi in podobnimi ukrepi prišlo do siromašenja potrebnih virov za vzdrževanje jedrske elektrarne in s tem do ogrožanja jedrske varnosti," je novico za Žurnal komentiral prvi mož NEK-a Stane Rožman. MMC je zato zanimalo, ali bi se to res lahko zgodilo in kako namerava država to preprečiti. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam dejali, da dvomijo, "da je predsednik NEK-a izrekel tak nesmisel".

"Podjetje Gen energija npr. vsako leto vplačuje dobičke v državni proračun, pa to ni nikakršna grožnja jedrski varnosti," poudarjajo in dodajajo, da je tudi sicer za varnost jedrske elektrarne v Sloveniji prvenstveno zadolženo podjetje NEK samo, ne pa njegov lastnik Gen energija.

Ministrstvo za MMC: 2. blok NEK-a morda že leta 2023
Glede na to, da je bilo v Sloveniji nekaj časa veliko govora o izgradnji drugega bloka krške elektrarne, nas je zanimalo, zakaj se je vlada prej kot za to odločila za nov blok termoelektrarne Šoštanj. Na minstrstvu so nam pojasnili, da nadgradnja TEŠ-a ne pomeni, da se je Slovenija odpovedala 2. bloku NEK-a: "Slovenija ima ob običajni porabi elektrike velik primanjkljaj le-te. Pretirano uvozno odvisnost lahko odpravimo le z gradnjo novih elektrarn. Blok 6 v Šoštanju bo končan do konca leta 2014, drugi blok nuklearne elektrarne pa bi bil teoretično lahko končan leta 2023, če bo projekt dobil prihodnje leto soglasje državnega zbora. Ta dva objekta nikakor nista alternativa. Vlada ima resen načrt za gradnjo obeh."

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je po seji vlade pojasnil, da je bilo energetsko dovoljenje za 6. blok TEŠ-a izdano v času prejšnje vlade, takrat pa je bila podpisana tudi pogodba o njegovi izgradnji. Lahovniku se sicer zdi projekt smiseln, ker z njim lahko pokrijemo tretjino vseh potreb po električni energiji do leta 2050. Ob tem opozarja še, da bi investicija v 2. blok NEK-a zdaj stala med 3,5 in 5 milijard evri.
Ministrstvo za MMC: S 6. blokom TEŠ-a bo manj izpustov
Kako pa v tem kontekstu ministrstvo za gospodarstvo komentira očitke tistih okoljevarstvenikov, ki so povsem proti termoelektrarnam (izrabljanje premoga namreč po njihovih navedbah pomeni velike količine izpustov CO2-ja)? "Investicija v blok 6 v Šoštanju omogoča zaprtje blokov 1, 2, 3 in 4 ter zmanjšano delovanje bloka 5. S tem se bodo zmanjšale emisije in povečal izkoristek elektrarne. Zmanjšanje CO2-ja bo od 30- do 35-odstotno, zmanjšanje emisij SO2-ja bo 50-odstotno, zmanjšanje hrupa in prahu bo približno 70-odstotno," so bili optimistični v odgovoru za MMC.

Damijan: Drag, predrag projekt
Da vse le ni tako rožnato, kot skuša prikazati ministrstvo, je v sobotnem Dnevnikovem Objektivu skušal razložiti ekonomist Jože P. Damijan. Zapisal je, da se je projektna vrednost TEŠ-a 6 s predvidenih 600 milijonov evrov dvignila na 1,1 milijarde, kar je za 500 milijonov evrov več, kot sicer povprečno stanejo podobni projekti. V energetski panogi namreč velja, je zapisal, da pri gradnji energetskih objektov 1 MWh stane okoli milijon evrov, TEŠ 6 pa bo imel nazivno moč 600 MWh.

Predvidena cena električne energije, ki jo bo dobavljal TEŠ 6, naj bi bila 71,5 evra za 1 MWh, lani pa so slovenske elektrarne prodajale električno energijo po od 19,5 evra do 59 evrov za MWh. Terminske pogodbe za leto 2015 (TEŠ 6 naj bi začel obratovati leta 2014) na trgu električne energije pa se sklepajo po 61 evrov za MWh, piše Damijan.

Projekt ekološko sporen
Opozoril je še na ekološko plat projekta. Ob predvideni letni proizvodnji 1,1 GWh bo TEŠ proizvedel skoraj eno milijardo ton ogljikovega dioksida oziroma pet odstotkov vseh slovenskih izpustov, trdi Damijan. Piše še, da je gradnja TEŠ 6 z vidika finančne ekonomike izjemno slabo pripravljena ter da so trditve o strateškem pomenu gradnje šestega bloka iz trte izvite, tako z vidika učinkov na domače gospodarstvo kot z vidika delovnih mest v šaleški regiji. Projekt po njegovih besedah ne bo imel bistvenih učinkov na slovensko gospodarstvo, saj bo večina opreme iz tujine, tudi stroški financiranja bodo v korist tujih virov, v Sloveniji pa bo ostalo le kakšnih 10 odstotkov vrednosti projekta za gradbena dela in stroške investitorja. Ob koncu Damijan opozarja še, da naj osnovni namen TEŠ-a 6 sploh ne bi bila proizvodnja dodatne električne energije, pač pa alibi za ohranjanje rudnika lignita v Velenju in bi državo manj stalo zaprtje rudnika in prekvalificiranje rudarjev.