Vetrnice na Volovji rebri? Spor. Drugi blok jedrske elektrarne? Spor. Plinski terminali? Spor. Plinovod čez Slovenijo? Tišina. Na mestu je vprašanje: Je Južni tok neškodljiv za okolje?

Kot je znano, sta slovenski in ruski premier Borut Pahor in Vladimir Putin nedavno nedvoumno sklenila, da bo eden izmed krakov novega plinovoda tekel tudi čez Slovenijo. To je gotovo eden redkih energetskih projektov, ki za zdaj ni vznemiril slovenskih okoljevarstvenikov ali pa ti tega vsaj niso pokazali.

Da ne bi imeli glede Južnega toka prav nobenega pomisleka, pa vendar ne gre verjeti, zato je MMC pri dveh strokovnjakih preveril, kaj menita o načrtu za plinovod; kaj o plinu kot viru energije in kaj o posledicah, ki jih bo imel plinovod za okolje v smislu izpustov in izgradnje trase. MMC se je o tem pogovarjal z Lidijo Živčič iz društva Focus in samostojnim raziskovalcem Antonom Komatom.

Glede na to, da je plin fosilni vir energije, ki povzroča izpuste, smo sogovornika povprašali tudi o tem, kako gledata na njegovo rabo. »Prav zato ni nujno, da si Slovenija želi več plina,« je na vprašanje odgovorila okoljevarstvenica in spomnila, da gre za vir energije, ki ga svet »opušča«. »Plin je nekako politično pogojen. Vemo, kaj se zgodi, če Rusija zapre pipico. To je pač stvar naše javne družbene razprave - ali želimo več plina ali želimo raje obnovljive vire, učinkovitejšo rabo energije in tako naprej,« je dodala.

»Plin glede CO2-ja cenejši kot premog«
Nato pa smo dobili odgovor na vprašanje, zakaj (okoljevarstveni) molk glede Južnega toka. Kot kaže, zato ker bo s "sprejemljivo" škodo poskrbel za energetsko oskrbo Slovenije. »Če obnovljivi viri niso zadostni in če ne uspemo zmanjšati porabe energije, je to še vedno bistveno cenejši energent glede ogljikovega dioksida kot, na primer, premog,« je poudarila Živčičeva. In pri tem ji je pritrdil tudi Komat: »No, ni ravno trajnostno naravnani vir, ampak dokler obstoji, sem za racionalno uporabo.«

Ne eden ne drugi torej nista že vnaprej za ali proti plinu, iz pogovorov z njima pa je bilo seveda mogoče sklepati, da sta oba, kot je za okoljevarstvenike značilno, v prvi vrsti zagovornika obnovljivih energetskih virov in učinkovitejše rabe energije. Živčičeva pravi, da je obnovljivih virov dovolj, da bi z njimi lahko nadomestili plin, a le ob strogem pogoju učinkovite rabe energije. »To, da se zdaj dogaja, da imamo v starih blokih radiatorje prižgane cel dan, hkrati pa odprta okna, medtem ko za ogrevanje potrebujemo plin, je skrajni nesmisel - v tem primeru obnovljivi viri ne morejo biti dovolj. Če pa primerno uporabljamo energijo, so lahko zelo pomembna rešitev,« je prepričana.

»Kot da oblast favorizira brezglavo potrošnjo energije«
Poglavitna energetska težava Slovenije je ravno neracionalnost porabe, »skratka razsipnost, in v tej smeri ne vidim nobenih ukrepov oblasti,« je poudaril tudi Komat. »Videti je, kot da oblast favorizira brezglavo potrošnjo energije, od katere seveda pobira davke,« je bil kritičen.

In kateri viri so po njunem mnenju najbolj okolju prijazni? Komat favorizira geotermalno in sončno energijo. Obe vrsti je kot najbolj primerni izpostavila tudi Živčičeva, pri čemer je velik potencial v Sloveniji pripisala še lesni biomasi; na nekaterih področjih pa tudi vetru. Pri slednjem je opozorila, da »gre za zadevo, ki seveda ne bo energetsko rešila Slovenije, zato so projekti, kot je Volovja reber, nesmiselni, so preveliki in neprimerni za Slovenijo«. Je zagovornica manjšega števila vetrnic, in sicer predvsem tam, kjer je okolje že degradirano.

»Postavitev trase bo povzročila škodo, a manjšo«
Glede na to, da številni okoljevarstveniki tako vneto nasprotujejo postavitvi vetrne elektrarne na Volovji rebri (razlog: nedopusten poseg v okolje), smo z obema sogovornikoma spregovorili še o postavitvi trase plinovoda. Ju to ne skrbi? Živčičeva je dejala, da gradbena dela vedno predstavljajo grob poseg v okolje in da imajo lahko vpliv tudi na lokalno živalstvo in rastlinstvo. Spomnila je tudi, da na prostor lahko pomembno vplivajo napake – »da pride do nesreče ali iztekanja, in to je težko zaznati«. Pretirane zaskrbljenosti pri njej le ni bilo čutiti, medtem ko je pri Komatu sploh ni bilo. »Nedvomno prinaša manjšo škodo biosferi in človeku kot pa hidroelektrarne na rekah ali termoelektrarna Šoštanj,« se je glasil njegov odgovor.